ZDR člen 73, 204, 204/1, 204/2, 73, 204, 204/1, 204/2.
sprememba delodajalca - sodno varstvo
Ker je zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki kot delodajalcu prenosniku še traja, za poziv nazaj na delo k delodajalcu prenosniku in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja s strani delodajalca prenosnika, odvisen oziroma neposredno povezan s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti obvestila o spremembi delodajalca, ga je mogoče uveljavljati le pod enakimi pogoji, to je skladno s 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR. Tožnica ni tako ravnala, saj od tožene stranke kot delodajalca prenosnika ni zahtevala odprave kršitve, ampak je tožbo vložila neposredno na sodišče. To pomeni, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za dopustnost sodnega varstva in je tožbo potrebno zavreči.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda delavca
Če poda delodajalec delavcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, pa se v sodnem postopku ugotovi, da delavcu ni mogoče očitati, da bi kršil pogodbene obveznosti (ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) naklepoma ali iz hude malomarnosti (to je, da ni opravil dela po nalogu nadrejenega), je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a, 105a/1, 105a/2.
sodne takse - potrdilo o plačilo - fikcija umika
Po noveliranem 105.a členu ZPP zgolj na podlagi ugotovitve, da dokazilo o plačilu takse ni bilo predloženo v roku, še ni mogoče šteti, da je vloga umaknjena. Takšne posledice nastopijo šele po tem, ko uradna oseba pristojnega sodišča ugotovi, da sodna taksa ni bila plačana niti v roku za dopolnitev vloge.
ZObr člen 100, 100a, 100a/8, 100, 100a, 100a/8. ZJU člen 25, 25/2, 25, 25/2, 25, 25/2.
javni uslužbenec - rok za sodno varstvo - razširitev tožbe - odločba delodajalca
Če delavec spremeni tožbo tako, da tožbeni zahtevek razširi na odločbo delodajalca o zavrnitvi njegovega ugovora (ker je delodajalec o tem ugovoru odločil šele po vložitvi tožbe), mora sodišče obravnavati zadevo po vsebini, kljub temu, da je bila tožba razširjena po izteku roka za uveljavljanje sodnega varstva in tožbe ne sme zavreči kot prepozne.
Ker tožnik ni dokazal, da bi v času dežurstva in straže opravljal svoje redne zadolžitve, ostale zadolžitve (nadzor in kontrola, spremljanje in izvajanje stražarskih nalog) pa ne predstavljajo efektivnega dela, ni pravne podlage za drugačen obračun plače kot v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
reklama - komisijski ogled - kršitev pogodbe - nasad jagod
4. odst. tedaj veljavnega 266. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki se uporablja v primeru kršitve pogodbene obveznosti, namreč določa, da stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožeči stranki le odškodnino iz naslova dodatnih vlaganj za zaščito nasada ter iz naslova izpada pridelka za leto 1992, ne pa tudi za leto 1993.
Določba 425. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je navajala, da kadar je na upniški strani več oseb, so solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. V obravnavanem primeru solidarnost ni bila določena v zakonu, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi to bilo določeno v pogodbi oz. sklepu skupščine z dne 16.12.1991; ravno obratno, glede tega sklepa je bilo zatrjevano, da so bile terjatve prvotnega upnika razdeljene na njegova pravna naslednika.
Ali bo toženka s temi izpovedbami uspela dokazati svoje trditve, ali ne, je stvar dokazne presoje. V sedanji fazi postopka ni mogoče pritrditi navedbam pritožbe, da so stroški, nastali s pričanjem prič toženke, bili nepotrebni.
ZIZ v 83. čl. določa, da se zarubijo stvari, ki so v posesti dolžnika, zato tudi ni relevantno, ali je dolžnica lastnica tega vozila. Zato so bili stroški izvršitelja, ki jih je priglasil za prvo javno dražbo, ki pa je bila sicer neuspešna iz razloga, ker ni bilo kupca, potrebni.
Določba VII. odst. 38. čl. ZIZ je jasna in upniku nalaga, da mora priglasiti stroške takoj ko nastanejo in je znana njihova višina. Ni pravilna dolžnikova interpretacija, da je mogoče priglasiti stroške izvršilnega postopka tudi kasneje in sicer v 30 dneh po zaključku izvršilnega postopka.
načelo kontradiktornosti - ustanovitev stvarne služnosti na podlagi pravnega posla
Sodišče
bi moralo toženo stranko seznaniti z ocenjeno vrednostjo spornega predmeta, ker ima tudi tožena stranka možnost in predvsem pravico vplivati na to vrednost.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno ugotovilo, da so vse tri, v postopku zaslišane priče enotno izpovedale, da je bilo kot plačilo toženi stranki obljubljena provizija. Prav plačevanje provizije za dobavljeno blago pa je značilnost komisijske in ne prodajne pogodbe.
vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe
Kljub temu, da je v ZObr predvidena možnost podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe (kot tožnik), tožena stranka po izteku pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonito sklenjena za določen čas, le-te ni bila dolžna podaljšati oziroma mu ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 111, 111/1, 111/2-2, 111, 111/1, 111/2-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko predstavlja tudi ravnanje, ki ni v neposredni zvezi z obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi. Med "druge obveznosti" tako sodi na primer ustrezen odnos do sodelavcev in njihove lastnine.
Čeprav delo pri sindikalni blagajni vzajemne pomoči ne sodi med naloge, za katere ima tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je njeno ravnanje (znesek, odobren na ime sodelavca, naj bi izplačala sebi) mogoče opredeliti za kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je blagajna poslovala v prostorih tožene stranke, med delovnim časom, namenjena je bila izključno delavcem tožene stranke, tožena stranka pa je preko svoje računovodske službe zagotavljala odplačevanje kreditov, odobrenih pri blagajni vzajemne pomoči.
Tožeča stranka in toženec sta v pogodbi o zaposlitvi dogovorila t.i. konkurenčno klavzulo. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil posebna tehnična in poslovna znanja. Takšna dela opravlja sedaj tudi pri novem delodajalcu. Čeprav je toženec pri novem delodajalcu zaposlen kot direktor, v tej vlogi med ostalim (poleg vodstvene funkcije) koordinira tudi opravila, ki jih je izvajal na prejšnjem delovnem mestu, to je na delih, ki hkrati predstavljajo dejavnost novega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
ZIZ člen 170, 170. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zemljiškoknjižno sodišče je v postopku odločanja o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi pravno nepomembno, ali je predložen sklep o dovolitvi izvršbe na nepremičnino pravnomočen ali ne. Pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnine ni pogoj za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
Zasežen osebni avtomobil, ki ni last mld. obdolženca, bi bil lahko odvzet v primeru, ko bi bilo izkazano, da je nevarno, če bi mld. lahko še naprej razpolagal z njim in ponavljal prekrške in če se je z izrekom te stranske sankcije takemu tveganju mogoče vsaj v pretežni meri izogniti.
Uporaba določbe 1. odst. 111. člena ZPPSL ne pride v poštev, če gre za terjatve upnikov, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 133., 134. in 135. člena ZPPSL. Te terjatve so namreč stroški stečajnega postopka (136. člen ZPPSL).
V primeru, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, ampak od drugega dejstva, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžnika, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnika.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - izobraževanje in usposabljanje - izbris kazenskih točk
Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravna v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci in se zaradi neažurnosti pristojnih organov kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred prej doseženimi kazenskimi točkami, to ne more biti v škodo storilca glede dolžnosti Ministrstva za pravosodje iz III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.