stečajna masa - izpodbijana pravna dejanja - enakomerno poplačilo upnikov
Ob neizpolnjevanju pogoja sočasnosti so izpodbojna tudi plačila na toženčev transakcijski račun, saj je tudi s takimi plačili kršeno načelo enakopravnosti upnikov.
vmesna sodba - gradbena dela - primopredaja - delitev odgovornosti
Glavna ugotovitev izpodbijane sodbe je, da je sama zamuda nastala dne 04.07.2001, do primopredaje lokala pa je prišlo 10.05.2002, tako da skupaj znaša zamuda nekaj več kot deset mesecev, pri čemer je tožena stranka zamudo zakrivila v obdobju od julija 2001 do konca decembra 2001 (skupaj 6 mesecev), medtem ko je krivda za zamudo od januarja 2002 do začetka maja 2002 na strani tožeče stranke (to je za nekaj več kot 4 mesece). To pa pomeni, da je tožena stranka v večjem delu odgovorna za nastalo zamudo in sicer nosi 60% odgovornosti, tožeča stranka pa nosi 40% odgovornosti. Tak pristop k ugotavljanju odgovornosti tožeče in tožene stranke za nastalo zamudo pa je po mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno vprašljiv. Gre za vprašanje povrnitve škode zaradi kršitve pogodbe in ne za nepogodbeno odškodninsko odgovornost, zato soodgovornosti strank ni mogoče deliti na enak način, kot se to opravi pri izvenpogodbeni odškodninski odgovornosti. Sodišče prve stopnje bi poleg določil 262. in 263. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) moralo upoštevati predvsem tudi določilo 267. čl. ZOR, po katerem se odškodnina sorazmerno zmanjša, če za nastalo škodo ali njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja odgovarja tudi upnik ali kdo, za katerega je on odgovoren.
Pri odločanju o ugovoru litispendence in res iudicati (ZPP čl. 288) je potrebno poleg izreka sodbe ali vsebine tožbenega zahtevka, upoštevati tudi dejansko stanje, ki je podlaga zahtevka in pa pravno pravilo. Zato je potrebno pri presoji ali je ugovor utemeljen, upoštevati vse troje in ne zgolj izreka oz. tožbenega zahtevka stranke.
kaznivo dejanje zoper življenje in telo - umor - nizkotni nagibi - nedovoljen promet orožja - kršitev pravic do obrambe
Obtoženec pri katerem je prišlo do spremembe v njegovem duševnem zdravju po odvzemu prostosti je bil tako po mnenju izvedenca in obnašanju na glavni obravnavi sposoben na njej sodelovati saj se je njenega pomena v celoti zavedal. Zato ne gre za kršitev pravic obrambe. Kaznivega dejanja umora pa ni storil iz nizkotnih nagibov saj zaradi stanja v katerem se je takrat nahajal ni bil sposoben razmišljati o tem, da se bo s storitvijo kaznivega dejanja izognil plačilu morebitnega še obstoječega dolga do oškodovanca.
Ker je taksna obveznost nastala z dnem vložitve tožbe dne 7.6.2004, zastaralni rok pa je po določilu 1.odst.9.čl. ZST pričel teči 1.1.2007, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zaradi že zgoraj navedenih prekinitev, relativni rok ni iztekel. Pri tem pa ni pomembno, ali je bil sklep o taksni oprostitvi toženi stranki tudi vročen.
ZDR člen 54, 118, 204, 204/3, 54, 118, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - neposredno sodno varstvo - sodna razveza
Če delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas po izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je dopustna neposredna tožba pred pristojnim sodiščem.
Če je predmet individualnega delovnega spora presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, uporaba instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi iz 118. člena ZDR ne pride v poštev. 118. člen ZDR se lahko uporabi le v sporu o nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ker je celoten postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potekal v času, ko je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki že prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita. Pogodba o zaposlitvi se lahko odpove le v času njene veljavnosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo aktivirati materialno pravdno vodstvo, ko je tožeča stranka nasprotovala omenjenima cenitvama (če je že to nasprotovanje upoštevalo, čeprav je bilo dano šele na drugem naroku za glavno obravnavo), upoštevaje ob tem tudi okoliščino (na katero izrecno opozarja tudi pritožba), da je na naroku ti dve sporni cenitvi sodišče prve stopnje celo vpogledalo v okviru dokaznega sklepa.
ZDR člen 116, 116/3, 169, 169/1, 116, 116/3, 169, 169/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - delna nezmožnost za delo
Določbo 3. odstavka 116. člena ZDR je potrebno interpretirati tako, da velja za vse delavce, ki so nezmožni za delo zaradi bolezni ali poškodbe, in ne le za tiste, ki so nezmožni za delo v polnem delovnem času. Ker je bila tožnica ob poteku odpovednega roka zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, ji zaradi delne (za polovico delovnega časa) odsotnosti z dela zaradi poškodbe v tem času delovno razmerje ni moglo prenehati, ampak ji je lahko prenehalo šele z dnem zaključka njene delne nezmožnosti za delo.
sodna poravnava - odstop terjatve - vstop v pravdo
S tem, ko je sodišče ugotovilo, da je v vstop nove tožeče stranke v pravdo privolila tožena stranka, pa glede na zakonsko dikcijo še niso bile izpolnjene predpostavke za njen vstop v pravdo, saj je za tak vstop potrebna tudi privolitev prvotno tožeče stranke.
Tožena stranka se sklicuje na zadevo, v kateri je tožeča stranka prvotno tožbo zoper toženo stranko res umaknila z navedbo, da jo umika, ker je bila terjatev plačana. Vendar pa je to vprašanje, kako je bilo s terjatvijo, sodišče prve stopnje v predmetnem postopku razčistilo. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pa tožena stranka v pritožbi niti ne napada. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da je bila terjatev plačana, navaja le, da je tožeča stranka tožbo umaknila, ker naj bi bila terjatev plačana. Ob umiku tožbe v eni zadevi pa seveda lahko tožeča stranka zoper toženo stranko za isti zahtevek vloži novo tožbo.
Tožnik je tožbo umaknil, pri tem pa razlogi niso pomembni, razen če bi jo umaknil zato, ker je toženec izpolnil zahtevek. Za kaj takega pa v konkretnem primeru ne gre, tako da je glede na omenjeno določilo tožnik dolžan povrniti pravdne stroške tožencu, kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje. Brez pomena je vprašanje, zakaj je sicer tožnik umaknil tožbo in okoliščina, da je prišlo do prekinitve postopka zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave zoper pravnega prednika toženca, ne igra nobene vloge.
Ker je pri navadnem sosporništvu vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, je tudi zahtevek vsakega navadnega sospornika samostojni zahtevek. Ker pa se glede na določilo 18. čl. ZST sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka, je stališče sodišča prve stopnje, po katerem dejansko od vsote vseh tožbenih zahtevkov obračunana sodna taksa v konkretnem primeru ne predstavlja dolžne takse, povsem pravilno.
OZ člen 168, 169, 168, 169. Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1) člen 82, 100, 100/1, 82, 100, 100/1.
reklamacija - popolna odškodnina - tovor
Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer zaključek sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen, vendar pa za tak zaključek ni podlage v 169. čl. OZ, ampak v določbi 2. odst. 168. čl. OZ. Po tem določilu se namreč povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega, kar pomeni, da je pri vprašanju, do katerega zneska je odškodnina omejena, treba upoštevati predpis, ki ureja omejitev odškodnine po višini v času sojenja. To pa pomeni, da je treba uporabiti omejitev iz sedaj veljavnega 1. odst. 82. čl. ZPPCP-1 na znesek 8,33 SDR na kilogram kosmate teže poškodovanega tovora.
ZPP člen 94, 97, 94, 97. ZBPP člen 1, 1/3, 1, 1/3.
odločba o brezplačni pravni pomoči - vložitev revizije - pooblastilo za zastopanje
Odločba sodišča, izdana v postopku za dodelitev BPP ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke. Gre za to, da je v skladu z veljavno zakonodajo le stranka tista, ki lahko podeli pooblastilo za zastopanje (94. čl., 97. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni določbe, po kateri bi lahko sodišče ustavilo izvršbo na podlagi dolžnikovega sporočila, da je terjatev upniku poplačal.
nesreča pri delu – odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – zakonske zamudne obresti
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki jih je imela v zvezi z zdravljenjem, od tistega dne, ko je na toženo stranko naslovila zahtevek za povrnitev teh stroškov.