ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 20/3, 30/3, 30/7.
avto šole - izbris iz registra avto šol - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
Po presoji sodišča je pravilna odločitev tožene stranke, ki je tožnika izbrisala iz registra šol vožnje, ker tožnik ni več izpolnjeval vseh pogojev za opravljanje dejavnosti, in sicer ni zagotavljal strokovnega vodjo šole vožnje, ki je eden od pogojev za opravljanje dejavnosti iz 30. člena ZVoz-1. Sodišče poudarja, da mora šola vožnje po sedmem odstavku 30. člena ZVoz-1 vse predpisane pogoje izpolnjevati ves čas delovanja, ter da v obravnavani zadevi ni dvoma, da jih tožnik ni izpolnjeval ob izdaji izpodbijane odločbe ter vsaj v obdobju od 8. 1. 2018 (ko B. B. po podatkih ZZZS ni bil več zaposlen pri tožeči stranki) do 15. 4. 2018 (dan, na katerega naj bi pričel z delom novi strokovni vodja pri tožniku). Tožena stranka je pravilno štela, da tožnik v navedenem obdobju ni izpolnjeval predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti, kar je težja nepravilnost, zaradi katere lahko tožena stranka pooblaščeno organizacijo izbriše iz registra šol vožnje (druga alineja 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1).
inšpekcijski ukrep - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Upoštevaje tožbene navedbe in obrazložitev izpodbijane odločbe, po presoji sodišča izpodbijana odločba glede na stanje zadeve že prima facie ne posega v tožnikov pravni položaj, torej v nobeno njegovo pravico ali pravni interes, niti mu ne nalaga nobene obveznosti
Odločanje o procesnem dejanju stranke v drugem upravnem (izvršilnem) postopku (konkretno: da bo toženka umaknila predlog za upravno izvršbo) ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku z upravno odločbo. Pri tem namreč ne gre ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, niti za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP.
Sodišče pritrjuje tožnici, da je napačno stališče organa, da se tožnici vračilo plačanega zneska ne prizna, ker je bila ob delnem plačilu dne 18. 11. 2011 v zamudi in so zamudne obresti dotlej natekle že v višini 91.461,51 EUR ter da se bo plačani znesek 30.000,00 EUR zato poračunal pri izvršitvi zamudnih obresti. Tožnica ima namreč za svoj zahtevek, ki se nanaša na javnopravno dajatev, podlago v zakonu. V času vložitve zahtevka veljavni ZPNačrt je namreč v desetem odstavku 79. člena določal, da če je investitor plačal komunalni prispevek, pa mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku - izpodbijanje
Nezakonitost izpodbijanega akta je v tem, da tožena stranka ni dala tožniku možnosti, da bi izpodbijal domnevo o umiku in da bi pojasnil konkretne okoliščine danega primera, na katere se sklicuje tožnik v tožbi v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti javljanja oziroma komuniciranja. Te okoliščine bi tožena stranka morala razčistiti v ugotovitvenem postopku in jih upoštevati z vidika načela sorazmernosti.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - potrditev mandata člana občinskega sveta - nepravilnosti v volilnem postopku - volilna kampanja
Volilno kampanjo predstavlja vsak oglas, slogan, poziv in podobno, ki bi pozival volivce neposredno k izvolitvi A.A. za župana oziroma k izvolitvi njegove liste. Če bi bil tak poziv objavljen s pomočjo občinskih sredstev, bi torej to pomenilo, da se je iz občinskih sredstev financirala volilna kampanja, kar bi bilo nedopustno.
Sam poziv k čim večji udeležbi ne pomeni isto kot poziv k volitvi za točno določeno konkretno osebo. Če je župan v svojih predvolilnih biltenih prav tako pozval volivce, naj se 100 % udeležijo volitev, pa to ne pomeni, da je iz občinskih sredstev objavil poziv, naj volijo njega.
varstvo konkurence - zahteva za posredovanje podatkov - nespoštovanje zahteve - zamuda roka - naložitev denarne kazni - sodelovalna dolžnost podjetja - načelo sorazmernosti
Sodelovalna dolžnost za podjetje je širši pojem, ki (lahko) vključuje tudi posredovanje podatkov v skladu z zakonsko temelječimi zahtevami toženke.
Tožnik toženki znotraj določenega 15 dnevnega roka ni posredoval zahtevanih podatkov. To pa pomeni, da je toženka imela zakonito podlago v četrtem odstavku 27. člena ZPOmK-1 za naložitev denarne kazni tožniku. Na ta zaključek ne morejo vplivati tožbene trditve v zvezi s tem, da je tožnik toženki vendarle posredoval Pojasnila, četudi po poteku določenega 15 dnevnega roka, saj se ugotovljena kršitev nanaša ravno na nespoštovanje tega roka.
Sodišče tožnikove relativizacije kršitve in njegova mnenja o upravičenosti milejše kazni ne sprejema in sodi, da je toženka ustrezno upoštevala okoliščine zadeve ter primerno obrazložila, kako je pri odmeri denarne kazni upoštevala načelo sorazmernosti.
Organ bi moral presoditi zahtevek Č. in ugotoviti, ali ga je uveljavljala po 2. ali 3. točki 66. člena ZZad, ter nato glede na postavljen zahtevek ugotavljati dejansko stanje. Kolikor je Č.uveljavljala zahtevek po 3. točki 66. člena ZZad, bi moral organ raziskati dejansko stanje v tem okviru, torej ali je bila Č. zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Seveda pa mora to veljati tudi za njeno procesno pravno naslednico – tožnico. Ugotovitev relevantnih okoliščin v zvezi s 3. točko 66. člena ZZad pa izpodbijana odločba ne vsebuje.
ZTro-1 člen 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“.
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - primernost in sorazmernost ukrepa
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, omogočajo odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS, nasprotna stranka pa ni navedla dejstev oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
ZTro-1 člen 93/1,2. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“. Zatrjevane nepravilnosti pri prenosu Direktive sodišče ni našlo. Direktiva državam članicam omogoča, da lahko uveljavijo izjeme za industrijske in komercialne namene, določene v členu 8, kar je v dispoziciji držav članic. Tako lahko možne izjeme uveljavijo (v celoti ali deloma ali sploh ne), vendar v okviru, ki ga določa Direktiva.
Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
dohodnina - akontacija dohodnine - oprostitev plačila dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - prispevek za zdravstveno zavarovanje
OZN obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje obravnava kot neposredno obdavčitev (direct taxation), od katere so zaposleni na podlagi Konvencije izvzeti.
Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.