ZCes-1 člen 100, 100/2, 100/3, 100/5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
postavitev prometne signalizacije - upravni akt
Iz izreka izpodbijane odločbe določitev prometne ureditve, ki jo kot obveznost občine, da jo določi po obsegu, določa drugi odstavek 100. člena ZCes-1, ne izhaja.
Odločitve v delu, o postavitvi in označitvi prometne signalizacije, zato ni šteti za upravni akt v smislu določb Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Postavitev prometne signalizacije torej ni odločitev o prometni ureditvi in tudi ne predmet upravnega odločanja ter o njej organ ne bi smel odločiti v izreku.
Organ mora ločiti med prometno ureditvijo ter prometno signalizacijo in prometno opremo ter v izreku prometno ureditev določiti v smislu tretjega odstavka 100. člena ZCes-1 tako, da bo neposredno in nedvoumno izražena v izreku (organ se tudi ne more sklicevati na elaborat kot sestavni del odločbe), saj mora biti prometna ureditev kot jo bo določil, razvidna iz izreka, ki edini postane pravnomočen in zavezujoč. Prometna signalizacija in prometna oprema je, kot je sodišče že navedlo, le posledica prometne ureditve, namenjeni sta označitvi prometne ureditve in nista del upravnega odločanja
dohodnina - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - prispevek za zdravstveno zavarovanje
OZN obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje obravnava kot neposredno obdavčitev (direct taxation), od katere so zaposleni na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov izvzeti.
Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
Odločanje o procesnem dejanju stranke v drugem upravnem (izvršilnem) postopku (konkretno: da bo toženka umaknila predlog za upravno izvršbo) ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku z upravno odločbo. Pri tem namreč ne gre ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, niti za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP.
Sodišče pritrjuje tožnici, da je napačno stališče organa, da se tožnici vračilo plačanega zneska ne prizna, ker je bila ob delnem plačilu dne 18. 11. 2011 v zamudi in so zamudne obresti dotlej natekle že v višini 91.461,51 EUR ter da se bo plačani znesek 30.000,00 EUR zato poračunal pri izvršitvi zamudnih obresti. Tožnica ima namreč za svoj zahtevek, ki se nanaša na javnopravno dajatev, podlago v zakonu. V času vložitve zahtevka veljavni ZPNačrt je namreč v desetem odstavku 79. člena določal, da če je investitor plačal komunalni prispevek, pa mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.
inšpekcijski ukrep - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Upoštevaje tožbene navedbe in obrazložitev izpodbijane odločbe, po presoji sodišča izpodbijana odločba glede na stanje zadeve že prima facie ne posega v tožnikov pravni položaj, torej v nobeno njegovo pravico ali pravni interes, niti mu ne nalaga nobene obveznosti
varstvo konkurence - zahteva za posredovanje podatkov - nespoštovanje zahteve - zamuda roka - naložitev denarne kazni - sodelovalna dolžnost podjetja - načelo sorazmernosti
Sodelovalna dolžnost za podjetje je širši pojem, ki (lahko) vključuje tudi posredovanje podatkov v skladu z zakonsko temelječimi zahtevami toženke.
Tožnik toženki znotraj določenega 15 dnevnega roka ni posredoval zahtevanih podatkov. To pa pomeni, da je toženka imela zakonito podlago v četrtem odstavku 27. člena ZPOmK-1 za naložitev denarne kazni tožniku. Na ta zaključek ne morejo vplivati tožbene trditve v zvezi s tem, da je tožnik toženki vendarle posredoval Pojasnila, četudi po poteku določenega 15 dnevnega roka, saj se ugotovljena kršitev nanaša ravno na nespoštovanje tega roka.
Sodišče tožnikove relativizacije kršitve in njegova mnenja o upravičenosti milejše kazni ne sprejema in sodi, da je toženka ustrezno upoštevala okoliščine zadeve ter primerno obrazložila, kako je pri odmeri denarne kazni upoštevala načelo sorazmernosti.
davek na promet nepremičnin - razdelitev solastnine - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi v obravnavani zadevi finančni organ moral upoštevati določilo pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter davek odmeriti na navedeni pravni podlagi. Po omenjeni določbi ZDPN-2 se podvrže obdavčitvi le promet s tistim delom nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ki ga je posamezni solastnik dobil plačanega. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku, kot je to izrecno izpostavilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 54/2017 z dne 16. 5. 2018 (prim. zlasti tč. 15 obrazložitve).
ZJC-B člen 3, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6. ZUreP-1 člen 99.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - potek cestnega prometa
Za postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B je treba izkazati, da je v času razlastitve (tj. vložitve zahteve za razlastitev) na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet, in da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
ZTro-1 člen 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“.
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti.
Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5, 39, 39/2.
ukinitev služnosti - razlastitev - javna cesta - poseg v zasebno lastnino
Kot izhaja že iz samega besedila 19. člena ZJC-B, je v tej določbi urejen poseben postopek razlastitve, katerega namen je uskladitev dejanskega stanja s pravnim (kot pravilno opozarja tudi tožnica), in se obstoj javne koristi predpostavlja, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Če pa je temu tako, potem to pomeni, da je treba v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, zahtevo za ukinitev takšne služnosti, ob smiselni uporabi te določbe, vsebinsko obravnavati. Namreč tudi stvarna pravica pomeni uresničevanje pravice do zasebne lastnine, zato je treba obravnavani položaj, ko obstoj javne ceste dejansko onemogoča izvrševanje take pravice, obravnavati enako, kot obstoj javne ceste na zemljišču v zasebni lasti. Tudi v tem primeru je prišlo do posega v zasebno lastnino, ne da bi nosilec te pravice za to prejel kakšno plačilo oziroma odškodnino. Glede na to je položaj, na katerega se nanaša ta zahteva, najmanj nezakonit, v nasprotju s citiranimi določbami ZCes-1, tožnica pa ima zakonsko obveznost, da ga uredi. Zato je ureditev iz 19. člena ZJC-B mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih stvarnih pravicah.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku - izpodbijanje
Nezakonitost izpodbijanega akta je v tem, da tožena stranka ni dala tožniku možnosti, da bi izpodbijal domnevo o umiku in da bi pojasnil konkretne okoliščine danega primera, na katere se sklicuje tožnik v tožbi v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti javljanja oziroma komuniciranja. Te okoliščine bi tožena stranka morala razčistiti v ugotovitvenem postopku in jih upoštevati z vidika načela sorazmernosti.
Organ bi moral presoditi zahtevek Č. in ugotoviti, ali ga je uveljavljala po 2. ali 3. točki 66. člena ZZad, ter nato glede na postavljen zahtevek ugotavljati dejansko stanje. Kolikor je Č.uveljavljala zahtevek po 3. točki 66. člena ZZad, bi moral organ raziskati dejansko stanje v tem okviru, torej ali je bila Č. zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Seveda pa mora to veljati tudi za njeno procesno pravno naslednico – tožnico. Ugotovitev relevantnih okoliščin v zvezi s 3. točko 66. člena ZZad pa izpodbijana odločba ne vsebuje.