Če sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi, stranka nima pravnega interesa za odločitev o predlogu za obnovo postopka oz. za odločitev o reviziji zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil njen predlog za obnovo zavržen.
ZPP člen 343, 343/1. ZUS člen 16.ZUS-1 člen 76, 82, 82/2, 107, 107/1, 107/2.
pravočasnost pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - kršitev pravil postopka v upravnem sporu, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost
Sodišče bi moralo pred izdajo sklepa o zavrženju pritožbe kot prepozne odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ta kršitev pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je sodišče kršitev samo odpravilo z izdajo sklepa, ki je že postal pravnomočen, s katerim je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev - neuspeli zagovor
Kdaj je delodajalec zvedel za razlog za izredno odpoved, je dejansko vprašanje.
Na podlagi neuspelega zagovora (če se delavec ne odzove vabilu na zagovor) ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi za izredno odpoved na dan, ki je bil določen za zagovor.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004529
ZKP člen 364, 364/7, 366, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 372/1-3, 372/1-4, 377, 377/2.KZ člen 217, 217/1, 217/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev dejanja - zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija
Če je obsojenec kot direktor družbe vzpostavil sistem, s katerim je z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin privabljal nedoločeno število posojilodajalcev zaradi pridobitve premoženjske koristi, gre za kriminalno dejanje, zajeto z enotnim naklepom. Zato ni mogoče sklepati, da so v razmerju do posameznih oškodovancev storjena samostojna kazniva dejanja, ki bi jih bilo treba obravnavati in pravno opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje in jih presojati tudi z upoštevanjem zastaralnih rokov.
oderuška pogodba - poravnava - subjektivni element oderuštva
Vrhovno sodišče se strinja, da glede na ugotovitev o nepodanosti subjektivnega elementa, sodišču objektivnega elementa oderuštva ni bilo treba ugotavljati, saj morata biti v skladu z določbo 141. člena ZOR podana oba elementa kumulativno.
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
Odločitev o stroških ni sklep o pravnomočno končanem postopku, saj je zahteva za povrnitev stroškov postopka vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.
pravna sredstva zoper upravni akt - izredna pravna sredstva po ZUS-1 - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
ZUS-1 ne pozna pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti, kot je izrecno vložena v obravnavani zadevi. Z uveljavitvijo ZUS-1 je bila namreč zaradi uvedbe revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper sodbo upravnega sodišča v ureditev upravnega spora opuščena možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, kot jo je poznal Zakon o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).
koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - standard težko popravljive škode - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - pavšalne in neizkazane navedbe - ugovori, ki se nanašajo na vsebino tožbe
Samo pavšalna in z ničemer izkazana zatrjevanja tožeče stranke in sklepanje na določene možne posledice zaradi izvršitve izpodbijanega akta ter zatrjevanje negativnih posledic, ne da bi ponudila dokaze o tem, je premalo za določitev standarda težko popravljive škode in posledično za morebitno izdajo predlagane začasne odredbe.
disciplinski postopek – disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja – nedoseganje plana - krivda – dokazno breme
Odgovornost za kršitev delovne obveznosti glede na prvi odstavek 54. člena ZTPDR ni objektivne narave, temveč predpostavlja krivdo delavca, katero mora ugotoviti in v disciplinski odločbi tudi utemeljiti že sam delodajalec.
Nedoseganje plana še ne zadošča za disciplinsko odgovornost, temveč bi morala tožena stranka poleg obstoja kršitve dokazati tudi, da je bilo nedoseganje plana posledica krivdnega ravnanja tožeče stranke.
Dokazno breme o krivdi delavca je na strani delodajalca.
Dejstvo, da je nadzorni svet sprejel tožnikov „predlog“ za razrešitev s funkcije direktorja družbe, še ne pomeni, da je šlo za sporazumno razrešitev. O tem, da bo odstopil kot direktor, se je tožnik dogovoril oziroma sporazumel z vodstvom T.. Nadzorni svet tožene stranke se je s tem razlogom oziroma motivom za tožnikov predlog seznanil in ga upošteval tako, da je tožnika - na njegovo željo - razrešil nalog direktorja družbe.
Ker se vložnici na poziv sodišča na popravo vloge nista odzvali, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 vlogo vložnic pravilno zavrglo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za odpoved
Ker iz ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da je tožena stranka vedela in se seznanila z razlogi za redno odpoved (vsaj) ob uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih dne 1.1.2003, to pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dne 19. 6. 2003 ni bila dana v prekluzivnem roku 30 dni.
ZPP člen 184, 184/2. ZTPDR člen 83. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije(1994) člen 56, 75.
zdravstvena dejavnost - osnovna plača – dodatek za težje pogoje - dokončna odločba – uveljavljanje sodnega varstva – sprememba tožbe – prekluzija
Tožeče stranke so zahtevek za spremembo količnika plače in razveljavitev odločbe o dodatku za težje delovne pogoje prvič postavile nekaj let po dokončnem sklepu. S tem so zamudile zakonsko določen rok za sodno varstvo, ki ima naravo prekluzivnega materialnega roka, z vsemi pravnimi posledicami takšnega roka.
revizija - dovoljenost revizije - naknadni obračun carine - pomembno pravno vprašanje - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - stransko vprašanje - pooblastilo ministra - časovna veljavnost pooblastila ministra
V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje, ali je bil v skladu s 154. členom CZ tožeči stranki pravilno naknadno obračunan carinski dolg. Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (pooblastilo državne podsekretarke), zato ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, ampak stransko vprašanje, ki ga navaja zgolj kot razlog za dovoljenost revizije.
ZDR člen 83, 111. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - sodelovanje odvetnika na zagovoru
Tožena stranka tožniku ni kršila pravice do obrambe ali mu preprečevala, da si zagotovi pomoč odvetnika pri tem. Tožniku je bila vročena pisna obdolžitev in vabilo na zagovor, ki se ga tožnik brez utemeljenega razloga ni udeležil. Tožnik sam za preložitev zagovora ni zaprosil, sindikat, ki naj bi „v njegovem imenu“ predlagal preložitev, pa je kot razlog sicer navedel tožnikovo željo po sodelovanju odvetnika, toda zaprosilo je direktor tožene stranke prejel šele po predvidenem zagovoru.
Odločbe zavoda z dne 7.8.1995, kljub kasnejši pravnomočni razveljavitvi, ni mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje v smislu ene od predpostavk odškodninske obveznosti. Temelj za njeno izdajo je predstavljala dne 19.1.1995 vložena pritožba. Ker je bila tožeča stranka s to odločbo uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, je bila napotitev v odločbi, naj se po njeni dokončnosti prijavi Zavodu za zaposlovanje zaradi pridobitve denarnega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, materialnopravno utemeljena v določilu 123. člena ZPIZ.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 85/2, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZSZ(1984) člen 59, 59/1.
revizija - revizijski razlogi - obseg revizijske presoje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opredelitev do tožbenih navedb
Ker tožeča stranka v tožbi ni uveljavljala tožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ni zatrjevala, da so bile sporne parcele funkcionalno zemljišče k stavbam, ki so se uporabljale za verske namene, se sodišče prve stopnje do tega vprašanja v sodbi ni moglo opredeliti. Torej ni utemeljen revizijski ugovor, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do vseh tožbenih navedb.
vračilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov - zastaranje zahtevka za vračilo plačanih prispevkov - relativno zastaranje - pretrganje relativnega zastaranja - absolutno zastaranje
Kadar zahtevek davčnega zavezanca absolutno zastara, ni pomembno, ali je pred tem pošiljal davčnemu organu pozive na vračilo zneska. Ti pozivi imajo lahko vpliv le na relativno zastaranje.