posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - tretja oseba - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavarovalno kritje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Napačno je stališče tožnika, da ima glede te škode (duševne bolečine zaradi smrti bližnjega) v razmerju do zavarovalnice položaj tretje osebe kot ostali pravdni oškodovanci.
Voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, ne more zahtevati od zavarovalnice, s katero je imel sklenjeno le obveznost zavarovanje, odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega. Gre namreč za škodo, ki je nastala njemu, obvezno zavarovanje pa krije le škodo, ki nastane tretjim. Pri tem ni pomembno, ali ima oškodovanec položaj posrednega ali neposrednega oškodovanca.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - projektno organizirano delo - dokazovanje razloga
ZDR/90 je v 17. členu res dopuščal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi za določen čas le, če so bili podani razlogi iz prvega odstavka tega člena. Vendar pa iz besedila ZDR/90 ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden tudi v pisni pogodbi o zaposlitvi. Prav tako takšna zahteva ne izhaja iz določb 9. člena SKPgd, ki v skladu z 11. členom ZDR/90 določa vsebino pogodbe o zaposlitvi.
oderuška pogodba - poravnava - subjektivni element oderuštva
Vrhovno sodišče se strinja, da glede na ugotovitev o nepodanosti subjektivnega elementa, sodišču objektivnega elementa oderuštva ni bilo treba ugotavljati, saj morata biti v skladu z določbo 141. člena ZOR podana oba elementa kumulativno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004529
ZKP člen 364, 364/7, 366, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 372/1-3, 372/1-4, 377, 377/2.KZ člen 217, 217/1, 217/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev dejanja - zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija
Če je obsojenec kot direktor družbe vzpostavil sistem, s katerim je z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin privabljal nedoločeno število posojilodajalcev zaradi pridobitve premoženjske koristi, gre za kriminalno dejanje, zajeto z enotnim naklepom. Zato ni mogoče sklepati, da so v razmerju do posameznih oškodovancev storjena samostojna kazniva dejanja, ki bi jih bilo treba obravnavati in pravno opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje in jih presojati tudi z upoštevanjem zastaralnih rokov.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse – odpovedni rok - odškodnina
Ker je bil odpovedni rok določen v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnica kršitve pravice do daljšega odpovednega roka ni uveljavljala v okviru spora o nezakonitosti odpovedi v roku 30. dni, je sodišče njen kasnejši zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do odpovednega roka zavrnilo.
ZJU člen 21, 40, 41, 194. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 63.
prevedba - uradniški naziv - razporeditev - uradniško delovno mesto - akt o sistemizaciji
Tožnica ni imela položaja višjega upravnega delavca ali upravnega delavca, zato na podlagi 194. člena ZJU ni prišlo do prevedbe v uradniški naziv. Do te prevedbe ni prišlo niti na podlagi drugega odstavka 63. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki je sicer omogočala razporeditev strokovno-tehničnega delavca na uradniško delovno mesto brez javnega natečaja, če je bilo to delovno mesto v aktu o notranji sistemizaciji določeno kot uradniško. Delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica ob prevedbi, namreč ni bilo opredeljeno kot uradniško delovno mesto.
prenehanje delovnega razmerja - uveljavljanje sodnega varstva - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožnik zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni ugovarjal, zato je ta postal dokončen in pravnomočen. Ker ni bilo predhodnega postopka pri delodajalcu, ni podana procesna predpostavka za izpodbijanje sklepa pred sodiščem.
Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo vse zaznamovane stroške, razen zahteve za plačilo opominske takse, utemeljevanje vsake posamezne stroškovne postavke ni bilo potrebno. Tožeča stranka je stroške priglasila v tožbi in v pritožbi in je bila tako tožena stranka s stroškovnim zahtevkom seznanjena, ko je prejela vloge. Obrazložitev stroškovne odločitve sodišča prve stopnje je res skromna, vendar pa je odločitev mogoče vseeno preizkusiti in ugotoviti njeno materialnopravno pravilnost. Zato očitana bistvena kršitev ni podana. Pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da je prvostopno sodišče pri odmeri stroškov napačno uporabilo materialno pravo, zato je sklep spremenilo in stroške pravilno odmerilo.
ZTPDR člen 67.ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-2.ZOro-1 člen 22.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – hujša kršitev delovnih obveznosti - obstoj kršitve – dolžnost nadzora – vodenje evidence ravnanja z orožjem
Za obstoj disciplinske kršitve iz 2. točke prvega odstavka 45. člena ZDDO zadošča že nevestno oziroma malomarno opravljanje dela v zvezi z opuščanjem dolžnega nadzorstva oziroma evidencami prejetega orožja v orožarsko delavnico. Ni treba, da bi zaradi tega prišlo še do posledice - prilaščanja orožja s strani podrejenih delavcev.
ZGO-1 člen 190. ZUN člen 54, 54/2.ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2, 66, 72, 72/5, 73, 73/1, 75, 75/1-3, 75/2.
lokacijsko dovoljenje - gradnja prizidka - skladnost posega s PUP - poslabšanje življenjskih razmer sosedov - ustna obravnava v upravnem postopku - neopravljena glavna obravnava - odločanje glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
V obravnavanem primeru tožnika zatrjujeta, da ni poskrbljeno za parkiranje avtomobilov prizadete stranke. Glede tega je bilo tožnikoma že pojasnjeno, da taki ugovori niso pomembni pri izdaji lokacijskega dovoljenja in jih zato upravna organa in sodišče prve stopnje niso mogli upoštevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Starejši delavec je varovan pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, seveda ob predpostavki, da so za to posebno varstvo izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 114. člena ZDR.
Šele z novelo ZDR-A, ki je začela veljati v letu 2007, je bil zakon v 114. členu spremenjen tako, da se tudi starejšemu delavcu lahko odpove pogodba o zaposlitvi, če ne sprejme ponujene nove ustrezne zaposlitve.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 85/2, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZSZ(1984) člen 59, 59/1.
revizija - revizijski razlogi - obseg revizijske presoje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opredelitev do tožbenih navedb
Ker tožeča stranka v tožbi ni uveljavljala tožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ni zatrjevala, da so bile sporne parcele funkcionalno zemljišče k stavbam, ki so se uporabljale za verske namene, se sodišče prve stopnje do tega vprašanja v sodbi ni moglo opredeliti. Torej ni utemeljen revizijski ugovor, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do vseh tožbenih navedb.
vračilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov - zastaranje zahtevka za vračilo plačanih prispevkov - relativno zastaranje - pretrganje relativnega zastaranja - absolutno zastaranje
Kadar zahtevek davčnega zavezanca absolutno zastara, ni pomembno, ali je pred tem pošiljal davčnemu organu pozive na vračilo zneska. Ti pozivi imajo lahko vpliv le na relativno zastaranje.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva - revizija – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice za stranko - konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, mora ta navesti, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude ter vse to tudi izkazati. Šele, če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega pa revidentka zgolj s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga lahko uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, ni storila, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po navedeni zakonski določbi.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniška odsotnost - mnenje zdravniške komisije
Dejansko stanje ne daje podlage za presojo, da je bil tožnik v dobri veri o upravičenosti svoje odsotnosti z dela po 11. 10. 2001. Tožnik je prejel oziroma je bil seznanjen z mnenjem zdravniške komisije I. stopnje z dne 9. 10. 2001, po katerem mu je bolniški stalež zaključen z 11. 10. 2001. Tega dne je bil tudi pri svoji lečeči zdravnici, ki pa mu takrat drugega bolniškega staleža ni odobrila, podaljšanje prejšnjega pa glede na njegovo trajanje ni bilo v njeni pristojnosti. Tožnik bi se moral ravnati po mnenju zdravniške komisije ne glede na to, ali ga je lečeča zdravnica na to še posebej opozorila ali ne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za odpoved
Ker iz ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da je tožena stranka vedela in se seznanila z razlogi za redno odpoved (vsaj) ob uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih dne 1.1.2003, to pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dne 19. 6. 2003 ni bila dana v prekluzivnem roku 30 dni.
ZPP člen 184, 184/2. ZTPDR člen 83. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije(1994) člen 56, 75.
zdravstvena dejavnost - osnovna plača – dodatek za težje pogoje - dokončna odločba – uveljavljanje sodnega varstva – sprememba tožbe – prekluzija
Tožeče stranke so zahtevek za spremembo količnika plače in razveljavitev odločbe o dodatku za težje delovne pogoje prvič postavile nekaj let po dokončnem sklepu. S tem so zamudile zakonsko določen rok za sodno varstvo, ki ima naravo prekluzivnega materialnega roka, z vsemi pravnimi posledicami takšnega roka.
revizija - dovoljenost revizije - naknadni obračun carine - pomembno pravno vprašanje - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - stransko vprašanje - pooblastilo ministra - časovna veljavnost pooblastila ministra
V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje, ali je bil v skladu s 154. členom CZ tožeči stranki pravilno naknadno obračunan carinski dolg. Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (pooblastilo državne podsekretarke), zato ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, ampak stransko vprašanje, ki ga navaja zgolj kot razlog za dovoljenost revizije.