odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti
V konkretnem primeru je škoda nastala izključno zaradi dejanja tožeče stranke, ki ga prva tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 153. člena OZ). Za oprostitev po drugem odstavku 153. člena OZ je odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo (ne)pričakovano in/ali (ne)preprečljivo.
V okoliščinah, v katerih je bil tožnik v svoji izmeni edini, ki je delal na delovnem mestu metalizerja, ni imel neposredno nadrejenega za delo, ki je bil usposobljen in je imel delovne izkušnje, prvi toženi stranki, ki je izdala navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni mogoče nalagati dodatnih ukrepov za prilagoditev proizvodnje, ki bi lahko preprečili nastanek škode.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - predlaganje novih dokazov v reviziji
Vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da tega dejanja ni storil, da ni kriv in da med njegovim dejanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, skratka ne more uveljavljati ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
Predlaganje dokazov v reviziji in njihova izvedba pred revizijskim sodiščem ni dovoljena, razen v primeru, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004551
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-8, 372, 372/1-5.KZ člen 41.URS člen 27, 29/1-4.ZPol člen 35, 49.
dokazna ocena - nedovoljen dokaz - obrazložitev sodbe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - postopek identifikacije - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - varnostni pregled - odmera kazni - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - operativno delo policistov - zaseg mamil - tajno opazovanje - odgovor na predlog državnega tožilca
Sodišče ni dolžno v vsakem primeru za vsak dokaz preizkušati, ali so ga državni organi pridobili v skladu z zakonom in ustavo.
Zgolj opazovanje oziroma nadzor določenega območja oziroma objekta, "zasede" in druge klasične metode policijskega dela še ne pomenijo izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, pri katerem gre za načrtno, dalj časa neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav, s katerimi se pridobijo materialni dokazi za potrebe kazenskega postopka.
ZVGLD člen 5.ZOR člen 154, 154/1.ZPP člen 41, 41/2, 339, 339/2-8, 339/2-14, 377, 378.
povrnitev škode - nalet divjadi na vozilo - lovska škoda - krivdna odgovornost - dokazno breme - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazni standard - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožena stranka bi se odgovornosti v skladu z določbo 154. člena ZOR lahko razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je na podlagi 5. člena ZVGLD na kakršenkoli način ukrepala. Tega pa ni niti zatrjevala, niti ni dokazala, da bi karkoli storila, kar bi lahko prispevalo k varstvu divjadi in varnosti prometa na cesti, preko katere divjad po ugotovitvah nižjih sodišč prehaja.
Ker je predmet revizije zgolj odločitev o zakonskih zamudnih obrestih kot postranski terjatvi, niso izpolnjeni pogoji za revizijo v smislu 2. odstavka 367. člena ZPP.
Kljub temu, da sodišči prve in druge stopnje delodajalcu očitata, da je vedel, da delavci uporabljajo skrinjo tudi za sedenje med malico, pa ni poskrbel, da bi bila skrinja za orodje urejena in vzdrževana tako, da ne bi bila z njeno uporabo ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu, revizijsko sodišče meni, da je prispevek tožnika odločilen za nastanek škodnega dogodka.
ZPDJVZ člen 18. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 40.
kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja - osnova za izračun odpravnine - pojem izplačane plače - bruto plača - razlaga kolektivne pogodbe
Iz besedila prvega odstavka 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, da je osnova za odpravnino delavčeva povprečno izplačana plača brez odtegljajev, ne izhaja, da bi bila s tem določena kot osnova za odpravnino delavčeva izplačana neto plača, to je plača, zmanjšana za davek in prispevke.
Razlage posebnih organov, ki jih ustanovijo stranke kolektivne pogodbe z namenom, da se tudi na tak način doseže enotna uporaba določb kolektivne pogodbe, nimajo značaja (nove) pravne norme, pri kateri bi se lahko postavilo vprašanje njene retroaktivne veljavnosti.
dovoljenost revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
Tožnika sta v celoti uspela s svojima zahtevkoma proti revidentki, to pa pomeni, da znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v razmerju revidentke do vsakega tožnika 277.778 SIT (10/108 zneska 3.000.000 SIT) in zato v nobenem primeru ni presežen prag dovoljenosti revizije.
ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 50.ZPIZ-1 člen 15, 16, 25.
zavarovalno razmerje – status zavarovanca – sprememba statusa zavarovanca – kmetijska dejavnost – samostojna podjetniška dejavnost
Ker ZMEPIZ v 49. členu, ki ureja ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti, ni izrecno določil, kdaj se na tak način pridobi, izgubi ali spremeni status zavarovanca, je treba to vprašanje reševati glede na vse okoliščine mogočih odločitev na podlagi tega člena zakona. Če bi se bilo pri odločanju o statusu zavarovanca po 1. alineji tega člena (t. j., če je bilo ugotovljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena) še mogoče neposredno opreti na splošno določbo drugega odstavka 45. člena ZMEPIZ, da zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, so pri odločanju o spremembi podlage zavarovanja (4. alineja) pomembne druge okoliščine.
Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja, kot pravno urejenega statusa, le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega (sina) - pravni standard
Ker gre pri presoji invalidnosti za pravni standard, je naloga sodišča, da določi element abstraktnega dejanskega stanja. Pri tem imata sodišči druge in prve stopnje prav, da je glede na specifičnost oblike škode potreben restriktiven pristop. Ob tem pa je treba upoštevati tudi, da stopnja invalidnosti ni absolutna kategorija, temveč jo je treba relativizirati s poškodovančevimi aktivnostmi pred poškodbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev
Seznanitev delodajalca z razlogom za odpoved je dejansko vprašanje. Delodajalec je lahko z njim seznanjen takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njim kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi za odpoved na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, ker pač tega dne ni zvedel nič novega.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/3, 85, 85/1-1, 93, 93/1.ZPP člen 165, 165/4, 339, 339/2-14.
prometni davek - davek od prometa proizvodov - davek od prometa storitev - davčni zavezanec - direktor kot zastopnik pravne osebe - direktor kot fizična oseba - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Iz ugotovljenih dejstev v upravnem postopku mora nedvoumno izhajati, da je določen subjekt davčni zavezanec. Pripis davčne obveznosti zaradi domnevno nemogoče razmejitve dejavnosti pa je nezakonit.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0011340
ZPP člen 8.ZZZDR člen 12.ZD člen 210.
dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravilo o ločenem zaslišanju priče - izpodbijanje dokazne ocene
Kršitev pravila o ločenem zaslišanju priče samo po sebi ne pomeni, da se sodna odločba ne bi smela opreti na izpovedbo te priče in da gre za nedovoljen dokaz. To okoliščino je potrebno upoštevati pri dokazni oceni, te pa ni dovoljeno izpodbijati. Za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno, da bi moški in ženska živela nepretrgoma skupaj, še posebej, če so podane objektivne okoliščine.
Če sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi, stranka nima pravnega interesa za odločitev o predlogu za obnovo postopka oz. za odločitev o reviziji zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil njen predlog za obnovo zavržen.
ZPP člen 343, 343/1. ZUS člen 16.ZUS-1 člen 76, 82, 82/2, 107, 107/1, 107/2.
pravočasnost pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - kršitev pravil postopka v upravnem sporu, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost
Sodišče bi moralo pred izdajo sklepa o zavrženju pritožbe kot prepozne odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ta kršitev pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je sodišče kršitev samo odpravilo z izdajo sklepa, ki je že postal pravnomočen, s katerim je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev - neuspeli zagovor
Kdaj je delodajalec zvedel za razlog za izredno odpoved, je dejansko vprašanje.
Na podlagi neuspelega zagovora (če se delavec ne odzove vabilu na zagovor) ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi za izredno odpoved na dan, ki je bil določen za zagovor.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks -predložitev dokazil o težkem premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev vloge
Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo oprosti plačila sodne takse, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen. Ker tožnik kljub posebnemu pozivu ni predložil zahtevanih dokazil, je bilo sodišču prve stopnje onemogočeno presojanje okoliščin v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna.