ZDT-1 člen 97, 173, 174. ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - strokovni nadzor nad delom državnega tožilca - zapisnik - zavžrenje vloge
Zapisnik o dokončnih ugotovitvah o pregledu dela državnega tožilca in odločitev o ugovoru zoper ta zapisnik ne štejeta med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim zapisnikom in odločitvijo namreč ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi; vsebujeta le ugotovitve o opravljenem strokovnem nadzoru v konkretni kazenski zadevi in tožniku neposredno ne povzročata nobenih pravnih posledic. Posledično to pomeni, da nimata značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 12h, 12k, 12k/1, 12k/1-5.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - začasna odredba
Tožnik nima pravice biti izbran na razpisano delovno mesto direktorja Agencije. Ima pa pravico, da mu je razpisano delovno mesto dostopno v skladu in pod enakimi pogoji kot ostalim kandidatom, ki so sodelovali v javnem natečaju. Zato ni mogoče trditi, da se z izvršitvijo odločbe ne posega v upravičenja oziroma v pravne koristi tožnika in da mu zato škoda iz tega naslova sploh ne more nastati.
Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiv. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka, in to kljub morebitni ugotovitvi, da le-ta ni bil zakonit, oziroma da je bila izbira nezakonita. Varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire bi bilo torej neučinkovito.
Pritožba je bila vložena prepozno. V takšnem primeru mora organ ravnati v skladu z 240. členom ZUP, ki določa, da če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki se ne upošteva uradoma, temveč jo mora zavezanec posebej uveljavljati. To lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
Ugriz psa, povzročen drugi živali, je v zadevi nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev tožničinega psa kot nevarnega psa. Za takšnega psa velja poseben režim ravnanja. Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo živali in humano ravnanje z živalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in živali pred nevarnimi živalmi. Torej je namen, da se psa, ki je že ugriznil človeka ali žival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih poškodb (preventiva).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev določb postopka
Iz tožnikove vloge in razpisnega obrazca 1 ni jasno razvidno, za kakšne vrste investicije v predmetni zadevi dejansko gre: ali za novogradnje ali za rekonstrukcijo-vzdrževalna dela. Tako je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno, kar pa bi lahko vplivalo tudi na pravilno vrednotenje tožnikove vloge. Tako bi po presoji sodišča toženka morala v predmetnem postopku tožnika pozvati, da naj svojo vlogo dopolni oziroma dodatno pojasni dejansko stanje tudi v tem pogledu, česar pa toženka ni storila. Če je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, mora organ stranko pozvati, da vlogo dopolni ter mora postopati v skladu z določbo 67. člena ZUP.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje - dokazno breme
V predmetni zadevi gre za ponovni postopek po sodbi tega sodišča I U 48/2013-10, s katero je prvostopenjskemu organu naložilo rešitev vprašanja, ali je bila tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Sodišče v tem postopku, drugače kot v prvem sojenju, ugotavlja, da navedeno vprašanje ni predhodno v smislu določbe 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje dokazanosti pogoja za dosego davčne oprostitve in ne za vprašanje, brez rešitve katerega odmera davčne obveznosti ne bi bila mogoča. Ker gre za dejstvo, ki ga kot podlago za davčno oprostitev navaja tožeča stranka, je breme dokazovanja na tožnici.
Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč. Sodišče tudi ne more upoštevati razlogov, ki jih je toženka navajala v Odločbi, zato razlogi toženke, ko se sklicuje na točko 2. izreka odločbe z dne 1. 8. 2016 in na njeno obrazložitev, ne morejo nadomestiti razlogov izpodbijanega sklepa. Glede na ZUP je razloge, ki sledijo izreku, treba pojasniti v obrazložitvi akta in ne v drugih pripravljalnih vlogah. V obravnavani zadevi sodišče ne more preizkusiti, ali je toženka naložila tožniku sorazmeren del plačila dejanskih stroškov, do katerih je banka prevzemnica upravičena po drugem odstavku 321. člena ZBan-1. Sodišče stališče toženke iz odgovora na tožbo, da je upoštevala običajen obseg dela in da glede višine stroškov v tovrstnih zadevah toženka ni imela dvomov, ne more preizkusiti, saj to iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja. Toženka je glede na določbe ZUP dolžna pojasniti svoje razloge, na podlagi katerih je utemeljila svojo odločitev. Nima prav toženka, da je to stvar tožnika, da pojasnjuje, zakaj sta zanj višina in vrsta stroškov nesprejemljiva oziroma zakaj odstopata od običajnih stroškov, saj je toženka tista, ki mora relevantne okoliščine pojasniti na način, da jih je mogoče preizkusiti, kar v obravnavanem primeru ni mogoče in gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Po določbah 43. člena ZUP, ima pravico udeleževati se postopka poleg osebe, ki ima položaj stranke, tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. V obravnavanem primeru je treba skladno s stališčem, ki ga v odločbi zavzame Ustavno sodišče, pri presoji pravnega interesa upoštevati (tudi) razmerje tožnika do upravne stvari, ki je predmet konkretnega inšpekcijskega nadzora, ker inšpekcijski nadzor pri plačniku davka lahko vodi do ugotovitve dejstev, ki se nanašajo neposredno nanj kot davčnega zavezanca na način, da v davčnem pogledu poslabšujejo njegov položaj.
ZG člen 17, 17/1. ZUP člen 9, 126, 144, 146, 214, 214/1.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek - začetek postopka po uradni dolžnosti - obrazložitev odločbe
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
Organ bi tudi moral podlago za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti v izpodbijanih odločbah obrazložiti v smislu uporabe 126. člena ZUP.
ugodnosti zapornikov - prost izhod iz zavoda - odhod iz države - osebne okoliščine - prosti preudarek
Napačno je tožbeno stališče, da organ ne bi smel vrednotiti okoliščin, ki jih je kot razlog za odhod v tujino navedel tožnik. Tehtanje teh okoliščin je ravno bistvena naloga tožene stranke, ko odloča o prošnji obsojenca. Osebne okoliščine posameznika niso splošno znano dejstvo, ampak mora tožena stranka glede na vse okoliščine konkretnega primera vsakič posebej ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi, ki upravičujejo dodatno ugodnost. S takšnim postopanjem po mnenju sodišča tožena stranka ni kršila načela enakega obravnavanja. Zakon namreč niti primeroma ne določa situacij, ko se obsojencu dovoli odhod v tujino. S široko zakonsko dikcijo je pristojnemu organu dano upravičenje, da odloča po prostem preudarku, v takšnem primeru pa mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
DDV - odbitek vstopnega DDV - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
V konkretnem primeru je odločilno, ali je bila storitev tožniku opravljena. Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika.
ZZZiv člen 8, 8/2, 46a, 46a/1, 46a/1-4. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilni zahtevki - kršitev navzkrižne skladnosti - kontrola izpolnjevanja pogojev - predpisane zahteve ravnanja - dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Iz plačilnega naloga izhaja, da je žival kazala znake obolenja lokomotornega sistema ter imela vidne težave ob dostopanju do napajalnika zaradi otežene hoje in s stopanjem na dvignjen podest v smeri proti napajalniku z vodo. Navedeno kaže na to, da njena nastanitev v proizvodnem delu hleva glede na njeno zdravstveno stanje ni bila ustrezna.
davčna izvršba - poroštvo - povezane osebe - prenos poslovanja brez statusnega preoblikovanja - izogibanje plačilu davka
Poroštvo je institut, ki ima s strani davčnega organa na davčnega zavezanca predvsem preventivni učinek. Poglavitni namen tega instituta je omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov z odsvojitvijo premoženja prenosom dejavnosti. Zakonodajalec poizkuša pri tem poudariti, da se v primeru, ko se obveznosti ne poravnavajo v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti iz 9. člena ZDavP-2, zoper davčnega zavezanca uvede postopek davčne izvršbe. Če torej pride do zlorabe namena pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti, je z institutom poroštva potrebno omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davščin na način kot to predvideva 148. člen ZDavP-2.
ZZZiv člen 8, 8/2, 46a, 46a/1, 46a/1-4. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilni zahtevki - kršitev navzkrižne skladnosti - kontrola izpolnjevanja pogojev - predpisane zahteve ravnanja - dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje živali in njeno namestitev v času ogleda, niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je tožnik kršil zahtevo, „da na kmetijskem gospodarstvu nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom“.
ZUP člen 243. ZDavP-2 člen 7, 7/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-2, 442/8, 444/10.
davčna izvršba - izbrisana družba - davčna obveznost izbrisane družbe - aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - kontradiktornost - načelo zaslišanja stranke
Tožniku kot davčnemu dolžniku za dolgove izbrisane družbe je bil prvi sklep o izvršbi izdan dne 26. 9. 2012. Tožnik se je zoper omenjeni sklep pritožil, prvostopni davčni organ pa je z uporabo 243. člena ZUP pritožbi tožnika sam delno ugodil ter mu izdal nov (izpodbijani) sklep za nižji dolgovani znesek. Z navedenim dejstvom se je udejanjila možnost novega dolžnika, da lahko o razlogih, s katerimi je nasprotoval prehodu obveznosti nanj, odloča davčni organ prve stopnje. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. Up 357/03, ni nujno, da bi bila kontradiktornost zagotovljena že pred izdajo odločbe. Vendar pa mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez zaslišanja nasprotne stranke, tej zagotovljena možnost, da se (naknadno) izjavi z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Slednjemu pa po mnenju sodišča ustreza uporaba instituta iz 243. člena ZUP, ki je bil v konkretnem primeru tudi uporabljen.
Tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil.
ZOdv-D člen 17. ZBPP člen 37, 39. ZUS-1 člen 38, 38/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sestava in vložitev pritožbe - upravni spor - odgovor na tožbo
Odgovor na tožbo v upravnem sporu je zakonsko urejen drugače kot je ta urejen v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1 odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren. Tožena stranka je po tretjem odstavku 38. člena ZUS-1 v roku za odgovor na tožbo dolžna sodišču poslati le spise, ki se nanašajo na zadevo in je tako sankcionira le kršitev te dolžnosti. Opustitev oziroma neobrazloženost odgovora na tožbo v upravnem sporu zato ne more imeti enakih posledic, kot jih ima lahko v pravdi.
Iz podatkov spisa izhaja, da je bila prosilcu odobrena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v C. zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice oziroma podrejeno zaradi izstavitve z.k. dovolila (pcto. 221.912,11 EUR). V tem smislu mu je bila tudi izdana napotnica. Na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za BPP dodeli brezplačno pravno pomoč, namreč strokovna služba za BPP upravičencu izda „napotnico“ (39. člen ZBPP). Obseg BPP se skladno z določbo 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz nje pa jasno izhaja, da vrednost spornega predmeta pri sestavi in vložitvi pritožbe zoper sporno sodbo tako za primarni kot podrejeni zahtevek znaša 221.912,11 EUR. Prosilcu je bila torej odobrena BPP za vložitev pritožbe tako glede primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka v skupni že navedeni vrednosti. Samo v tem obsegu je njegov pooblaščenec tudi upravičen do povračila stroškov opravljene BPP.