izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - skrajšani ugotovitveni postopek - novi dokazi
Tožnik je v pritožbenem postopku skupaj s pritožbo priložil tudi potrdilo o stalnem prebivališču, ki ga je izdal Mestni sekretariat za notranje zadeve mesta Ljubljane, iz katerega izhaja, da je tožnik stalno prijavljen v Ljubljani na naslovu X. Prav tako pa je tožnik priložil tudi potrdilo o tem, da je državljan Republike Slovenije, pri čemer je bilo potrdilo izdano dne 11. 9. 1992. Tako potrdilo o stalnem prebivanju kot potrdilo o državljanstvu sta datirana po datumu izbrisa, ki se je zgodil 26. 2. 1992. Drugostopenjski organ v svoji odločbi sicer navaja, da je tožnik k pritožbi priložil tudi ta dva potrdila, vendar pa se v nadaljevanju obrazložitve do te dokumentacije ne opredeli. Dokumenta sta glede na njuno dokazno veljavo v smislu tretjega odstavka 179. člena ZUP za odločanje v tej zadevi tolikšnega pomena, da bi se moral drugostopenjski organ do njiju opredeliti.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - davčna olajšava - stroški v zvezi z delom
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 12h, 12k, 12k/1, 12k/1-5.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - začasna odredba
Tožnik nima pravice biti izbran na razpisano delovno mesto direktorja Agencije. Ima pa pravico, da mu je razpisano delovno mesto dostopno v skladu in pod enakimi pogoji kot ostalim kandidatom, ki so sodelovali v javnem natečaju. Zato ni mogoče trditi, da se z izvršitvijo odločbe ne posega v upravičenja oziroma v pravne koristi tožnika in da mu zato škoda iz tega naslova sploh ne more nastati.
Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiv. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka, in to kljub morebitni ugotovitvi, da le-ta ni bil zakonit, oziroma da je bila izbira nezakonita. Varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire bi bilo torej neučinkovito.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 121.
Program razvoja podeželja - podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje - zahteva za izplačilo sredstev - upravičenci do sredstev - skupina proizvajalcev - kršitev obveznosti
Pred izplačilom sredstev po 56. členu ZKme-1 je (ne glede na pred tem izdano odločbo o pravici do sredstev) treba ponovno preveriti, ali je zahtevek v skladu s pogoji iz predpisov in javnega razpisa.
Nepovratna sredstva za izvedene dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode iz shem kakovosti hrane so namenjena le skupinam proizvajalcev.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - garantirani donos vrednostnih papirjev - zgubljena vrednost portfelja
Ker je bila višina izplačane garancije odvisna od vrednosti tožnikovega portfelja (banka je plačala le razliko med zneskom dogovorjene garancije in vrednostjo portfelja na dan izplačila), je tožena stranka pravilno zaključila, da navedeno plačilo predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek oziroma odškodnino, torej pokritje izgube, ki je tožniku nastala na podlagi osnovne pogodbe o gospodarjenju z vrednotnimi papirji. Tak dohodek pa pomeni dohodek v smislu 11. točke 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
Ugriz psa, povzročen drugi živali, je v zadevi nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev tožničinega psa kot nevarnega psa. Za takšnega psa velja poseben režim ravnanja. Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo živali in humano ravnanje z živalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in živali pred nevarnimi živalmi. Torej je namen, da se psa, ki je že ugriznil človeka ali žival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih poškodb (preventiva).
ZG člen 17, 17/1. ZUP člen 9, 126, 144, 146, 214, 214/1.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek - začetek postopka po uradni dolžnosti - obrazložitev odločbe
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
Organ bi tudi moral podlago za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti v izpodbijanih odločbah obrazložiti v smislu uporabe 126. člena ZUP.
ugodnosti zapornikov - prost izhod iz zavoda - odhod iz države - osebne okoliščine - prosti preudarek
Napačno je tožbeno stališče, da organ ne bi smel vrednotiti okoliščin, ki jih je kot razlog za odhod v tujino navedel tožnik. Tehtanje teh okoliščin je ravno bistvena naloga tožene stranke, ko odloča o prošnji obsojenca. Osebne okoliščine posameznika niso splošno znano dejstvo, ampak mora tožena stranka glede na vse okoliščine konkretnega primera vsakič posebej ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi, ki upravičujejo dodatno ugodnost. S takšnim postopanjem po mnenju sodišča tožena stranka ni kršila načela enakega obravnavanja. Zakon namreč niti primeroma ne določa situacij, ko se obsojencu dovoli odhod v tujino. S široko zakonsko dikcijo je pristojnemu organu dano upravičenje, da odloča po prostem preudarku, v takšnem primeru pa mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
davčna izvršba - poroštvo - povezane osebe - prenos poslovanja brez statusnega preoblikovanja - izogibanje plačilu davka
Poroštvo je institut, ki ima s strani davčnega organa na davčnega zavezanca predvsem preventivni učinek. Poglavitni namen tega instituta je omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov z odsvojitvijo premoženja prenosom dejavnosti. Zakonodajalec poizkuša pri tem poudariti, da se v primeru, ko se obveznosti ne poravnavajo v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti iz 9. člena ZDavP-2, zoper davčnega zavezanca uvede postopek davčne izvršbe. Če torej pride do zlorabe namena pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti, je z institutom poroštva potrebno omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davščin na način kot to predvideva 148. člen ZDavP-2.
ZZZiv člen 8, 8/2, 46a, 46a/1, 46a/1-4. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilni zahtevki - kršitev navzkrižne skladnosti - kontrola izpolnjevanja pogojev - predpisane zahteve ravnanja - dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Iz plačilnega naloga izhaja, da je žival kazala znake obolenja lokomotornega sistema ter imela vidne težave ob dostopanju do napajalnika zaradi otežene hoje in s stopanjem na dvignjen podest v smeri proti napajalniku z vodo. Navedeno kaže na to, da njena nastanitev v proizvodnem delu hleva glede na njeno zdravstveno stanje ni bila ustrezna.
Predpis, na katerega se sklicuje agencija v izpodbijani odločbi, ni (nikjer) uradno objavljen. Postopanje organa je tako v nasprotju z določbo 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, po kateri mora obrazložitev upravne odločbe med drugim obsegati navedbo določb predpisov, na katere se opira.
Tožnica je nasprotovala temu, da se mora projekt izvajati ob upoštevanju pogojev, določenih za ukrep 121. Agencija se do tega v izpodbijani odločbi ni ustrezno opredelila; konkretno bi namreč moralo biti pojasnjeno, zakaj je za ta projekt sploh določeno (obvezno) izpolnjevanje pogojev (tudi) po ukrepu 121. Da mora agencija tovrstne ugovore vsebinsko presoditi oziroma se do njih na primeren način opredeliti po vsebini, ker gre za ugovore, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja pogojev za izplačilo zahtevanih sredstev (oziroma v konkretnem primeru tudi za vračilo sredstev, ki so že bila izplačana), je to sodišče že zavzelo stališče.
ZZZiv člen 8, 8/2, 46a, 46a/1, 46a/1-4. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilni zahtevki - kršitev navzkrižne skladnosti - kontrola izpolnjevanja pogojev - predpisane zahteve ravnanja - dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje živali in njeno namestitev v času ogleda, niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je tožnik kršil zahtevo, „da na kmetijskem gospodarstvu nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom“.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščiteno kmetijo - pojem zaščitene kmetije - ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo - naslov kmetijsko-gozdarske gospodarske enote
Upravno sodišče je določbo 2. člena ZDKG razlagalo tako, da je presojalo, ali so nepremičnine (poleg kriterija obsega in lastništva) tudi prostorsko – ekonomsko povezane in v zvezi s tem podanost gospodarske enote. Zemljišča morajo predstavljati zaokroženo gospodarsko enoto, morajo biti povezana, v primerni oddaljenosti, ki omogoča obdelovanje, da se jih lahko šteje za gospodarsko enoto. Gre za presojo objektivne primernosti zemljišč za kmetijsko – gozdarsko dejavnost. Določba 3. člena ZDKG ne pomeni dodatnega kriterija, ki bi zapolnjeval pojem gospodarske enote.
Irelevantno v zvezi z zaščito in ugotovitvijo gospodarske enote je dejstvo, da se lastnik ne ukvarja s kmetijstvom.
Pojem zaščitene kmetije je pojem sui generis in ga v celoti zapolnjuje ZDKG. Pojmi iz ZKme-1 imajo drug pravni, čeprav jezikovno podoben pomen. Pojma zaščitene kmetije ni mogoče enačiti s 4. ali 143. členom ZKme-1, zato tudi pri statusu zaščitene kmetije ne obstaja zahteva po ukvarjanju s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1) ali obveznostjo, da ima KMG – MID določen sedež (oziroma naslov).
Tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - prihranki - gotovina - posojila sorodnikov - dokazovanje - zaslišanje prič - načelo proste presoje dokazov
Ustreznih in verodostojnih dokazov ne morejo nadomestiti posplošene navedbe o povezanosti in solidarnosti med družinskimi člani niti pavšalna očetova izjava, sploh glede na višino gotovine, ki naj bi jo tožnik od sorodnikov dobil (preko 10.000 EUR). Predvsem pa pomanjkanje konkretnih podatkov pri sodišču vzbuja dvom v resničnost tožbenih navedb glede darovane gotovine. To pomeni, da tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati obstoja gotovine v znesku, ki ga zatrjuje v tožbi. Zato je davčni organ gotovino lahko upošteval le v višini, ki jo je tožnik po presoji davčnega organa uspel dokazati.
ZOdv-D člen 17. ZBPP člen 37, 39. ZUS-1 člen 38, 38/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sestava in vložitev pritožbe - upravni spor - odgovor na tožbo
Odgovor na tožbo v upravnem sporu je zakonsko urejen drugače kot je ta urejen v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1 odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren. Tožena stranka je po tretjem odstavku 38. člena ZUS-1 v roku za odgovor na tožbo dolžna sodišču poslati le spise, ki se nanašajo na zadevo in je tako sankcionira le kršitev te dolžnosti. Opustitev oziroma neobrazloženost odgovora na tožbo v upravnem sporu zato ne more imeti enakih posledic, kot jih ima lahko v pravdi.
Iz podatkov spisa izhaja, da je bila prosilcu odobrena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v C. zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice oziroma podrejeno zaradi izstavitve z.k. dovolila (pcto. 221.912,11 EUR). V tem smislu mu je bila tudi izdana napotnica. Na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za BPP dodeli brezplačno pravno pomoč, namreč strokovna služba za BPP upravičencu izda „napotnico“ (39. člen ZBPP). Obseg BPP se skladno z določbo 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz nje pa jasno izhaja, da vrednost spornega predmeta pri sestavi in vložitvi pritožbe zoper sporno sodbo tako za primarni kot podrejeni zahtevek znaša 221.912,11 EUR. Prosilcu je bila torej odobrena BPP za vložitev pritožbe tako glede primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka v skupni že navedeni vrednosti. Samo v tem obsegu je njegov pooblaščenec tudi upravičen do povračila stroškov opravljene BPP.
Pravilnik o projektiranju cest člen 56. ZCes-1 člen 3, 66, 78.
oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste - soglasje k postavitvi objektov za obveščanje - izdaja soglasja
Sporni objekti se nesporno nahajajo v varovalnem pasu ob državni cesti. Zato je pri odločanju v navedeni zadevi relevantna tudi določba 66. člena ZCes-1, ki se nanaša na gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov ter izvajanje kakršnihkoli del v varovalnem pasu ob državni cesti, ki je umeščena v isto poglavje ZCes-1 kot določba 78. člena. Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije. Direkcija izda soglasje, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč. Sodišče tudi ne more upoštevati razlogov, ki jih je toženka navajala v Odločbi, zato razlogi toženke, ko se sklicuje na točko 2. izreka odločbe z dne 1. 8. 2016 in na njeno obrazložitev, ne morejo nadomestiti razlogov izpodbijanega sklepa. Glede na ZUP je razloge, ki sledijo izreku, treba pojasniti v obrazložitvi akta in ne v drugih pripravljalnih vlogah. V obravnavani zadevi sodišče ne more preizkusiti, ali je toženka naložila tožniku sorazmeren del plačila dejanskih stroškov, do katerih je banka prevzemnica upravičena po drugem odstavku 321. člena ZBan-1. Sodišče stališče toženke iz odgovora na tožbo, da je upoštevala običajen obseg dela in da glede višine stroškov v tovrstnih zadevah toženka ni imela dvomov, ne more preizkusiti, saj to iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja. Toženka je glede na določbe ZUP dolžna pojasniti svoje razloge, na podlagi katerih je utemeljila svojo odločitev. Nima prav toženka, da je to stvar tožnika, da pojasnjuje, zakaj sta zanj višina in vrsta stroškov nesprejemljiva oziroma zakaj odstopata od običajnih stroškov, saj je toženka tista, ki mora relevantne okoliščine pojasniti na način, da jih je mogoče preizkusiti, kar v obravnavanem primeru ni mogoče in gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Po določbah 43. člena ZUP, ima pravico udeleževati se postopka poleg osebe, ki ima položaj stranke, tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. V obravnavanem primeru je treba skladno s stališčem, ki ga v odločbi zavzame Ustavno sodišče, pri presoji pravnega interesa upoštevati (tudi) razmerje tožnika do upravne stvari, ki je predmet konkretnega inšpekcijskega nadzora, ker inšpekcijski nadzor pri plačniku davka lahko vodi do ugotovitve dejstev, ki se nanašajo neposredno nanj kot davčnega zavezanca na način, da v davčnem pogledu poslabšujejo njegov položaj.