davek na dediščine in darila - status kmeta - predhodno vprašanje
Odločitev o tem, ali se tožniku odmeri davek za podedovana kmetijska in gozdna zemljišča, je odvisna od poprejšnje ugotovitve, ali šteje za kmeta po ZKZ/79. Torej gre za odločitev, ki je samostojna pravna celota in ne sodi v pristojnost davčnega organa, zato se v postopku odmere davka na dediščine in darila obravnava po pravilih ZUP/86 za reševanje predhodnega vprašanja (144. člen - 148. člen ZUP/86. Ker pri tem ne gre za predhodno vprašanje iz 1. odstavka 145. člena ZUP/86, je imel organ prve stopnje možnost rešiti to (predhodno) vprašanje sam (146. člen ZUP/86) ali pa postopek prekiniti (147. člen ZUP/86), dokler ga ne reši pristojni organ. Če organ, ki vodi postopek, predhodno vprašanje rešuje sam, ga mora obravnavati na podlagi materialnih predpisov, po katerih bi predhodno vprašanje rešil pristojni organ. To je v obravnavani zadevi v času nastanka davčne obveznosti veljavni ZKZ/79, ki je določal tako pogoje za to, kdo se šteje za kmeta, opredelil pa je tudi pojem kmetijskega zemljišča in določil merila za opredelitev glavne in dopolnilne kmetijske dejavnosti.
Tožniki kot posamezniki, čeprav člani občinskega sveta, niso pristojni za odločanje o imenovanju direktorja javnega podjetja, pač pa je to občinski svet kot organ občine, in torej prizadetosti v svojih pravicah oziroma pravnih koristih, ki jo zatrjujejo, ne izkazujejo. Zato je moralo sodišče njihovo tožbo, ker izpodbijani akt očitno ne posega v pravice oziroma na zakon oprte koristi tožnikov, na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavreči.
Tožeča stranka s tem, ko ustvarja, pripravlja, oddaja in razširja svoje programe, opravlja storitve za tiste uporabnike radijskega in TV sprejemnika, ki imajo sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, ki jim je omogočeno sprejemati vsaj en njen program (naročniki). Ker ZPD nima določbe, po kateri prometnega davka od RTV storitev, za katere se plačuje naročnina ni potrebno plačevati, po presoji sodišča velja tudi za RTV Slovenija obveznost plačevanja davka od storitev.
ZDen člen 44, 44/5, 45, 67, 67/1. ZZad člen 66, 67. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5, 6, 8.
Vrednotenje podržavljenega premoženja ZGB je treba v celoti izvesti v skladu z ZDen in njegovimi podzakonskimi predpisi. Ker gre za vrednotenje premoženja podržavljene delniške družbe, ki je imela svoje premoženje tudi v drugih družbah, je treba ob podržavljenju ugotovljene denarne vrednosti podržavljenih podjetij (te se ugotovijo po 8. v povezavi s 4., 5. in 6. členom Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, Uradni list RS, št. 23/92, 42/93-odl. US, 65/93-odl. US in 26/00) valorizirati v skladu s 5. odstavkom 44. člena ZDen po Odredbi o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Uradni list RS, št. 24/92 in 33/96). Ker gre v obravnavnem primeru za vračanje alikvotnega dela delniškega kapitala ZGB, torej banke (in ne kreditne zadruge), lahko vračilo tega premoženja zahtevajo le njeni delničarji oz. njihovi pravni nasledniki, kar so tudi storili. Zahtevke so dali pravni nasledniki delničarjev ZGB, in sicer pravni nasledniki delničarjev-fizičnih oseb po ZDen, pravni nasledniki pravnih oseb-predvojne zadružne zveze pa po prvem odstavku 65. člena in drugem odstavku 66. člena ZZad, za to vračanje pa se v skladu z 68. členom ZZad uporablja ZDen, če ni z ZZad drugače določeno.
V vsebinski presoji izpodbijanega akta je sodišče ugotovilo napake v izvedbi dokaznega postopka, zaradi katerih je sodišče tožbi ugodilo. Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede lastninske pravice, ki je temeljna pravica iz 33. člena Ustave RS (Uradni list št. 33/91-I) in gre tudi društvom, je organ, ki odloča v upravni zadevi vezan na stroga pravila dokaznega postopka po ZUP in dokaznega postopka ter argumentiranja odločbe po 22. členu Ustave RS. Po določilu 2. odstavka 37. člena ZUP/86, kadar je za odločanje o upravni stvari pristojna skupščina družbeno politične skupnosti, predloži organ oziroma uradna oseba, ki je vodila postopek, organu, ki je pristojen za odločanje, pismeno poročilo in predlog odločbe, če ni s posebnimi predpisi določeno, da poda poročilo komisija ali kakšen drug upravni organ. Pred tem mora biti spoštovano načelo materialne resnice, tako da pristojni organ ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (7. člen ZUP/86). Preden organ izda odločbo, mora imeti stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (1. odstavek 8. člena ZUP/86). Opravljena mora biti vestna in skrbna presoja vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (9. člen ZUP/86).
ZDoh člen 39, 43, 45. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 14, 25.
amortizacija - davek od dohodka iz dejavnosti
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (Uradni list RS, št. 5/95) med ostalim določa tudi na podlagi katerih verodostojnih knjigovodskih listin je samo mogoče knjižiti nabavno vrednost osnovnega sredstva in obračunati amortizacijo. In ker med temi listinami ni cenitve, hkrati pa je nesporno, da tožnica v zvezi z zatrjevano dograditvijo poslovnih prostorov ni predložila verodostojnih listin, ki bi izkazovale njene izdatke, je tudi po presoji sodišča davčni organ ravnal pravilno, ko tožnici ni priznal obračuna amortizacije, ki je bil napravljen na podlagi cenitve tržne vrednosti nepremičnine, ampak ji je priznal amortizacijo za omenjeni poslovni prostor samo v tisti višini, ki ima podlago v vrednosti nepremičnine po predloženi kupni pogodbi ter obračunu povračila za električni priključek.
V določbi 43. člena ZDoh sicer res ni izrecne pravne podlage za to, da bi se tudi stroški prevoza na delo in z dela šteli med odhodke zasebnika. Hkrati pa ta določba (in tudi nobena druga) teh stroškov iz odhodkov ne izključuje. In ker je tudi že Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-296/95 z dne 27. 11. 1997 (Uradni list RS, št. 82/97) ugotovilo, da je razumevanje citirane določbe, kolikor ne omogoča upoštevanja stroškov zasebnika z njegovim prevozom na delo in z dela kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove, v neskladju z Ustavo, ima tožnica prav, ko jih kljub navedeni določbi uveljavlja kot takšne.
Drugi odstavek 10. člena Zakona o odvetništvu predstavlja izjemo od splošne ureditve pridobivanja podatkov in zato predpisuje posebne pogoje za pridobitev osebnih podatkov. Ker so osebni podatki v razmerju do vseh ostalih podatkov strožje varovani, je tudi strožja zahteva glede pravnega interesa, ki ga mora odvetnik izkazati za njihovo pridobiti. Ni dovolj izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi. Odvetnik mora za pridobitev osebnih podatkov izkazati tudi potrebo po tem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja. Navajati mora torej podatke o konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom, da ima v tej zadevi mandat za zastopanje in navesti konkretno procesno dejanje.
upravni postopek - stranka v postopku - carinski zavezanec
Po 49. členu zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Ker te pravice, obveznosti in pravne koristi določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezna pravna področja, se po teh predpisih presoja vprašanje, kdo ima lahko lastnost stranke v upravnem postopku. Materialni predpis, ki določa pravice in obveznosti, o katerih se odloča v carinskem postopku, je CZ in ne zakon o obligacijskih razmerjih, na katerega se zmotno sklicuje tožeča stranka (771. člen ZOR). Stranka, ki je na UCD označena kot carinski zavezanec, položaj carinskega zavezanca obdrži tudi v primeru naknadnega obračuna carinskih dajatev.
pritožba - presoja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe - nov dokaz v pritožbenem postopku
Tožena stranka opravlja presojo pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe glede na pravno in dejansko stanje zadeve, ki je bilo ugotovljeno oz. je obstojalo v času odločanja prvostopnega organa, nova dejstva in novi dokazi, ki v času odločanja prvostopnega organa še sploh niso obstojali, torej ne morejo biti podlaga za odločanje drugostopnega organa; na podlagi dejstev, ki so nastala po izdaji prvostopne odločbe in po preteku pritožbenega roka, ni mogoče s pritožbo izpodbijati izdane odločbe (232. člen ZUP/86).
V primerih, ko vročevalec pisnega obvestila ni pribil na vrata, je sodišče v upravnih sporih že ugotovilo, da sporočilo v poštnem predalu, iz katerega je razvidno, kje je spis, ustrezno nadomešča pribitje na vrata in ga je zato treba šteti za pravilno vročanje. Namen tovrstnega vročanja iz določila 86. člena ZUP/86 je, da je stranka obveščena o poštni pošiljki in o tem, kje pošiljko lahko dvigne. Če se stranka ne ravna po obvestilu, mora tudi nositi posledice. Drugačna interpretacija določil ZUP/86 bi dovoljevala strankam, da lahko namenoma in brez zadržkov ovirajo učinkovitost upravnih postopkov, ki se vodijo v javno korist.
Iz določbe 8. odstavka 2. člena ZZVN izhaja, da zakon v posamičnih primerih za upravičenca do priznanja statusa žrtve uporablja besedo "otrok", v drugih primerih pa besedo "oseba". Iz tega po presoji sodišča nedvomno izhaja, da se želi v ZZVN ločiti med upravičencem otrokom in upravičencem osebo, kar izhaja tudi iz tega, da se v določenih primerih status žrtve vojnega nasilja lahko prizna vsakomur, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje, takrat je uporabljen termin oseba, v določenih primerih pa lahko po ZZVN status žrtve vojnega nasilja pridobijo le otroci, ki jim je s tem zakonom zaradi prestanega gorja v otroštvu zagotovljeno posebno varstvo. Ker ZZVN nima definicije otroka, sodišče meni, da je treba pojem otroka razlagati z definicijo otroka po 1. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ - MP, št. 15/90). Glede na navedeno se zato za otroka v smislu ZZVN šteje oseba, mlajša od 18 let, torej oseba, ki je bila ob izvajanju prisilnega ukrepa stara pod 18 let.
ZDoh člen 45/6, 45, 45/3-3, 45/4, 45/6, 45, 45/3-3, 45/4.
ocena davčne osnove - dokazno breme - davek od dohodka iz dejavnosti
Če so poslovne knjige ali evidence, ki jih je davčni zavezanec dolžan voditi, vsebinsko napačne ali kažejo takšne pomanjkljivosti, ki opravičujejo sum glede njihove vsebinske pravilnosti, mora po 3. alinei tretjega odstavka 45. člena ZDoh (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94), ki ga je prvostopni davčni organ glede na čas odločanja moral uporabiti, davčni organ davčno osnovo obligatorno ugotoviti z oceno. Dokazno breme glede dokazovanja, da knjigovodsko izkazani izvidi ne ustrezajo resničnosti, nosi davčni organ, in tudi v obravnavanem primeru je davčni organ ugotovljene nepravilnosti navedel in utemeljil v zapisniku o pregledu z dne 27. 7. 1995, ki je bil vročen tudi tožniku. Na tožniku kot davčnemu zavezancu pa je v smislu šestega odstavka 45. člena ZDoh (obrnjeno) dokazno breme, da dokaže, da ocenjena davčna osnova ne ustreza resnični.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - zahtevek za vračilo vlaganj
Z določbo 26. člena ZDen-B je zakonodajalec le naložil organom, ki vodijo postopek, da pozovejo najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj in upravičence, da priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v roku 60 dni od uveljavitve zakona. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati na način, kot je to storila tožena stranka, saj se ne nanaša tudi na zavezance za vračilo nepremičnine. Ti lahko uveljavljajo zahtevke za vračilo vlaganj do izdaje prvostopne odločbe. Sicer pa je po presoji sodišča rok, določen v 26. členu ZDen-B procesne in ne materialnopravne narave.
ZDen daje upravičenja le družbenikom kapitalskih družb, to pa so osebe, ki so bile kot lastniki poslovnega deleža vpisane v register gospodarskih družb. Pri tem pa ni pomembno ali so bili družbeniki v odnosu do premoženja družbe le fiduciarji, saj so tudi v primeru fiducije postali stvarnopravni lastniki tega premoženja. Medsebojna razmerja iz fiduciarnega posla med fiduciantom in fiduciarjem pa ne vplivajo na ugotavljanje upravičenca po določbah ZDen.
zahteva za denacionalizacijo - zavrženje tožbe - prenos lastništva na podlagi pravnega posla
Ker o zahtevah za denacionalizacijo, ko je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile, ali zvijače državnega organa, odloča sodišče, ter v sodnem postopku ugotovljeno dejstvo, da je denacionalizacijska upravičenka s kmetijsko zadrugo A. sklenila kupoprodajno pogodbo, sta tako prvostopni upravni organ, kot tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanih upravnih aktov pravilno pojasnila, da mora pristojni organ izdati sklep o zavrženju na podlagi drugega odstavka 125. člena ZUP.
davek od dohodka iz dejavnosti - višina ugotovljenega dobička - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Tožeča stranka ne navede in ne obrazloži dovolj vsebinskih razlogov za odločitev. V zvezi z uporabo ZZP sicer na podlagi dejanskih ugotovitev pravilno navede in tudi razloži, da tožnikova obratovalnica nima lastnosti pravne osebe in da zato ne izpolnjuje pogoja za zunanjetrgovinsko poslovanje iz 9. člena tega zakona. Hkrati pa ne obrazloži v zadostni meri in v povezavi z dejansko situacijo, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 118. člena istega zakona. V tem pogledu namreč, potem ko citira zakon, zgolj zaključi, da "uveljavljanih stroškov tujih storitev v konkretnem primeru ni mogoče šteti za storitve za lastne potrebe obratovalnice", ne pove pa razlogov za takšen zaključek. Zato pravilnosti odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti - še posebej glede na uporabljeno zakonsko besedilo, ki domačim fizičnim osebam vendarle dovoljuje zunanjetrgovinsko poslovanje, le da ga omejuje v okviru z zakonom dovoljene dejavnosti in postavlja pogoj, da ga lahko (v tem okviru) opravlja le za "svoje potrebe".
Določili 62. in 154. člena CZ dajeta carinskim organom pooblastilo, da naknadno, to je po prepustitvi blaga deklarantu, preverijo carinske deklaracije in, če je potrebno, naknadno obračunajo carinski dolg. Zato tožeča stranka z ugovorom, da je carinski delavec pri vseh 27 uvozih pregledal predmetno blago in ga kot pravilno uvrščenega v carinsko tarifo sprostil v prost promet, ne more uspeti.
prometni davek - promet novih osebnih avtomobilov po nižji davčni stopnji - nenamenska uporaba
Namen zakonskega določila 28. točke tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov je v tem, da se omogoči družinam s tremi ali več mladoletnimi otroki nakup avtomobila po nižji davčni stopnji izključno za zadovoljevanje njihovih potreb. Navedeno davčno olajšavo je zato treba razlagati ozko in strogo v skladu z namenom olajšave. V primeru, ko davčni organ nedvomno ugotovi, da je lastnik avtomobila vozilo dal v rabo kakšni drugi osebi, pri čemer ni pomemben tudi formalnopraven prenos lastništva, izgubi lastnik pravico do nakupa po znižani davčni stopnji in mora plačati razliko prometnega davka s predpisanimi zamudnimi obrestmi.
pravno nasledstvo - upravičenec do denacionalizacije
Po določbah 9 a. člena ZDen je pravna oseba denacionalizacijska upravičenka, če obstoja pravna kontinuiteta s pravno osebo, kateri je bilo premoženje podržavljeno. V obravnavani zadevi sta bili zemljišči, ki sta predmet postopka nacionalizirani društvu "AAA družbi", s sedežem v A, D 18. Navedeno društvo je bilo kot pravna oseba po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki je pristojno za vodenje registra društev, z odločbo z dne 14. 3. 1976 iz registra društev črtano. Z izbrisom AAA družbe iz registra društev je torej društvo kot pravna oseba prenehalo obstojati. V obravnavani zadevi zato ni mogoče govoriti o statusnih spremembah, na primer o združitvi ali o pripojitvi navedenega društva k drugemu društvu, ki bi narekovale uporabo pravil o pravnem nasledstvu. V zvezi s pravnim nasledstvom pravnih oseb kot upravičencev do denacionalizacije je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U- I- 225/96 z dne 15. 1. 1998 (Uradni list RS, št. 13/98), navedlo, da mora biti izpolnjen pogoj pravne kontinuitete pravne osebe od trenutka podržavljenja do vračila premoženja, ki se ugotavlja na podlagi vpisov v (sodni) register.
Ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja. Zato, tudi če je tožeča stranka res naslednica premoženja bivše AAA družbe v A, ker ima iste cilje in opravlja iste naloge kot bivša AAA družba, v statusnem smislu ni njena pravna naslednica.
Določba 49. člena ZSZ opredeljuje, kdaj določeno zemljišče (pozidano zemljišče izven ureditvenega območja naselja) pridobi status zazidanega zemljišča, in sicer to veže na pravnomočnost odločbe o parcelaciji. Z izrazom "odločba o parcelaciji", ki ga sicer ob uveljavitvi ZSZ veljavni zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 14/74 in 42/86; v nadaljevanju ZZkat) ni uporabljal, treba razumeti odločbo, katero po parcelaciji o novonastalih parcelah izda geodetski organ, torej odločbo po 2. točki prvega odstavka 30. člena ZZKat. S to odločbo se za novonastale parcele ugotovi vrsta rabe in katastrski razred, izračunajo površine ter določijo številke. Vpliva na status parcel kot stavbnih zemljišč pa ta odločba nima in ga tudi ne more imeti, saj geodetski organ ni pristojen za odločanje o statusu zemljišč (arg. 1. člen ZZKat).