zamudna sodba - predpostavke - odgovor na tožbo - rok
Potrdilo o oddaji pošiljke, ki ga je pritožnica priložila pritožbi, ne izkazuje zatrjevanega dejstva, da je toženka pravočasno odgovorila na tožbo, saj iz potrdila ni razvidna vsebina poslovne pošiljke, oddana pošiljka pa je naslovljena na tožečo stranko in ne na sodišče prve stopnje.
Civilna delitev oziroma prodaja stvari v poštev le, če fizična delitev ni mogoča. Kdaj fizična delitev ni mogoča, je določeno v 1. odstavku 123. člena ZNP, in sicer, če bi z njo prišlo do znatnih sprememb stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti. Gre torej za obstoj objektivnih okoliščin v zvezi s samo stvarjo, zaradi katerih fizična delitev ni mogoča.
ZOR člen 2, 279, 279/1, 400, 400/3, 2, 279, 279/1, 400, 400/3.
obrestne obresti
Po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZOTOM), ki ureja zamudne obresti, je uzakonjen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki predstavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju. Določila ZOR, ki urejajo obrestno obrestovanje, se zato ne uporabljajo.
V primeru zastopanja upnika po odvetniku ob sami opravi izvršbe gre za opravilo, ki v tarifi ni opisano, se pa vrednoti s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tarifi (po 2.točki tar.št. 34 OT). Skladno s tem je treba zastopanje upnika po odvetniku ob opravi izvršbe ovrednotiti po 7.točki tar.št. 21 OT v zvezi s 3.točko tar.št. 15 OT. Ob tem je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov iz naslova porabljenega časa odvetnika med zastopanjem ob opravi izvršbe (po 1.odstavku 13.člena OT)) in do plačila za odsotnost odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko (po 3.odstavku 13.člena OT).
ZIZ člen 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 21, 21/1.
Izvršitelj še ni prejel predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika, zato ni bil izpolnjen eden izmed treh pogojev po 19.členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja za začetek oprave izvršilnih dejanj, kamor sodi tudi seznanitev z izvršilnim spisom. Izvršitelj zato do plačila te storitve ni upravičen. Prav tako pa tudi ni upravičen do plačila vpisa izvršilne zadeve v evidenco. Le tega je namreč izvršitelj dolžan opraviti že takoj po prejemu zadeve v izvršitev, vendar pa pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev, temveč se ta tarifna postavka obravnava in obračunava skupaj.
Utemeljena je navedba toženca, da bi sodišče prve stopnje od prejetih najemnin moralo odšteti znesek dohodnine, ki jo mora toženec plačati od teh najemnin.
Glede na to, da prvi poskus rubeža ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen, pogoji za ustavitev izvršbe iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niso izpolnjeni.
Zato, da bo zaradi različnega teka zamudnih obresti od posamičnih zneskov glavnice mogoče ugotoviti, v katerem delu je ugovor dolžnika utemeljen, v katerem delu pa ne (oz.v katerem delu je upnik umaknil izvršilni predlog), je pritožbeno sodišče sklep po utemeljenosti (celotnega ugovora) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.
ZVOP člen 15, 16, 17, 17/1, 18, 19, 20, 15, 16, 17, 17/1, 18, 19, 20. ZPP (1977) člen 16, 16. ZOR člen 157, 157. ZNP člen 37, 37.
varstvo osebnih podatkov - denacionalizacija - postopek ugotavljanja - pristojnost
Sodišče v nepravdnem postopku ni pristojno za klasifikacijo zbirke podatkov kot arhivskega gradiva v smislu uradne in neuradne evidence. Ni pristojnosti sodišča v nepravdnem postopku varstva osebnih podatkov, da prepove uporabo arhivskega gradiva v konkretnem postopku zaradi denacionalizacije ali v postopku za ugotovitev državljanstva. To sta upravna postopka, ki potekata pri pristojnih državnih organih po pravilih, ki veljajo za upravne postopke. O tem, katere dokaze uporabi ali sme uporabiti, odloči vsak organ sam v konkretnem postopku. Zaradi prirejenosti različnih postopkov sodišče ne more odrediti, da določenega dokaza upravni organ ne sme uporabiti oziroma upoštevati.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Po mnenju višjega sodišča je tudi že čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe za otroka v taki starosti kot tožnica primerna mesečna preživnina v znesku 20.000,00 SIT ob tem, da se upošteva potek časa pravde. Skladno s tem je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je mesečno preživnino v znesku 20.000,00 SIT za čas od izdaje sodbe do vložitve tožbe devaloriziralo glede na vsakokratno znižanje življenjskih stroškov, pri čemer je izhajalo iz sklepov vlade o uskladitvi preživnin, izdanih v tem obdobju.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - delo na kmetiji - čisti dobiček - neupravičena pridobitev
Z delom na kmetiji je potomec skrbel za njeno ohranitev in celo za povečanje njene vrednosti. Pri izračunu koristi kmetije pa je potrebno upoštevati, koliko čistega dobička je šlo v druge namene kot za potrebe kmetije.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - notarski zapis - dovolitev vpisa
Subjekt, zoper katerega se bo vpis zastavne pravice dovolil, mora biti ob času vložitve predloga za zavarovanje denarne terjatve v zemljiški knjigi že vpisan kot lastnik nepremičnine, na kateri naj se zastavna pravica vknjiži, kar izhaja iz zahteve formalnega zemljiškoknjižnega prava, ker morajo biti vpisi v zemljiško knjigo mogoči glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje.
Ker je v obravnavani zadevi postal odškodninski temelj sporen glede na ugovor tožene stranke, da je bilo tudi sporno poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja že zajeto s poravnavo z dne 30.7.1996, je odločilnega pomena v tej zadevi vprašanje, kaj je bil predmet citirane poravnave. S pogodbo o poravnavi (ob pogojih iz členov 1089 in naslednjih Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR) dobi namreč neposlovno, to je iz škodnega dogodka izvirajoče razmerje, obliko poslovnega razmerja.
Sodišče lahko vroči tožbo po 140. ali 141. členu ZPP šele po opravljenem postopku, ki ga nalagata 3. in 4. odstavek 142. člena. Če sodišče navkljub prekršitvi gornjega pravila izda zamudno sodbo, je podana bistvena kršitev pravdnega postopka.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 18, 18/2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 288, 288/2, 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Prehodna določba 324. člena ZUP/99 določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZUP/86. ZUP je bil objavljen 1.10.1999 in je začel veljati šest mesecev kasneje, torej 1.4.2000. Ker je bil predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložen pred 1.4.2000, se je treba ravnati po določilih starega zakona. Ta pa za izvršbo za izpolnitev denarnih obveznosti, kar obravnavana zadeva je, predvideva sodno pot (2. odst. 276. člena ZUP/86).
KZ člen 325, 325/1, 325/2, 325, 325/1, 325/2. ZVCP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
načelo zaupanja - vzročna zveza - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Načelo zaupanja, kot je opredeljeno v 2. členu Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP (Ur.l. RS št. 30/98) pomeni, da je tudi obtoženec, ki je sicer z dvakrat višjo hitrostjo od dovoljene vozil po prednostni cesti upravičeno pričakoval, da bodo takšno njegovo prednost spoštovali tudi drugi, tedaj tudi pokojna kolesarka, ki se je pripeljala po neprednostni cesti in se kljub postavljenemu prometnemu znaku "stop - križišče s prednostno cesto" ni prepričala, ali lahko prečka cestišče brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Zaključek sodišča prve stopnje, da je ugotovljena prekoračena hitrost obtoženca v vzročni zvezi z nastalo posledico - smrtjo kolesarke, bi bil utemeljen le v primeru, ko bi sodišče istočasno zanesljivo ugotovilo, da oškodovanka ni imela možnosti zagledanja obtoženčevega vozila prav zaradi njegove prekoračitve dovoljene hitrosti, to pa bi istočasno tudi pomenilo, da bi sama ob siceršnjem spoštovanju prometnega znaka prevozila prednostno cesto šele potem, ko bi se prepričala, da s tem ne ogroža druge udeležence v prometu ter bi istočasno prav zaradi prekoračene hitrosti obtoženca ne mogla pravočasno opaziti njegovega vozila na prednostni cesti. Ker pa o tej, za pravilno razsojo najpomembnejši okoliščini, sodišče prve stopnje ni navedlo nikakršnih razlogov v izpodbijani sodbi, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
ZOR člen 185, 185/3, 185/4, 186, 185, 185/3, 185/4, 186. Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (ZDE) člen 1, 2, 1, 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem in pravdnem postopku pred rednimi sodišči v SR Sloveniji člen 23, 23.
zakonito plačilno sredstvo - izpolnitev - odškodnina
1. Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju. Ob nakazani materialnopravni podlagi bi se tako lahko zastavilo le vprašanje, ali je dopustno prisoditi denarno odškodnino v tuji valuti, medtem ko velja, da oškodovanec vedno lahko zahteva kot valuto izpolnitve tolar. Pri tem je povsem nepomembno, kakšna je pravna narava obligacijskega razmerja, kdo so njegovi subjekti in kje je škoda nastala. 2. Temeljni način je v vzpostavitvi prejšnjega stanja (1. odstavek 185. člena ZOR). Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča ali kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Tožeča stranka je izkoristila možnost izbire, ki mu jo daje določilo 4. odstavka 185. člena ZOR in namesto vzpostavitve prejšnjega stanja zahtevala denarno odškodnino. Prvotna nedenarna obveznost je postala denarna z oceno škode v denarju in s tem, ko je tožnik zahteval njeno plačilo. Glede na določilo 186. člena ZOR, po katerem se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode, je oškodovanec upravičen tudi do zamudnih obresti, in sicer od trenutka, ko je ocenil škodo v denarju in njeno višino sporočil povzročitelju.