Mld. tožnik ni aktivno legitimiran za tovrstni zahtevek, saj bi kvečjemu lahko vtoževano povračilo preživnine (za prejšnje obdobje) zahtevala (od toženca) njegova mati oziroma tisti, ki je za to obdobje plačeval zakoniti delež preživnine, ki odpade na toženca.
Pravilo oz. načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka (ki velja za t.i. nadomestno korist) v primeru vrnitve denarnih zneskov ne velja, saj bi nasprotovalo v veljavnem ZOR sprejetemu načelu denarnega nominalizma. Po določbi 214. člena ZOR je treba, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Ker je iz tožnikovih trditev v zvezi z zastaranjem tožbenega zahtevka mogoče sklepati, da meni, da tožena stranka ni bila poštena, bi moralo sodišče prve stopnje to vprašanje raziskati.
zapadlost terjatve - zapadlost - obresti - tek zamudnih obresti
Zmotno je namreč stališče pritožnice, da gredo tožeči stranki od njene terjatve obresti šele od pravnomočnosti sodbe dalje, ker tožeča stranka toženi ni dostavila popravljenega obračuna stroškov vzdrževanja. Dolžnik je svojo obveznost plačila dolžan izpolniti do zapadlosti terjatve v plačilo, sicer ga zadenejo negativne posledice dolžnosti plačila zamudnih obresti po 1. odst. 277. čl. ZOR. Pri tem ni pomembno, kdaj je sodišče odločilo o višini terjatve, pač pa, kdaj je terjatev nastala in kdaj je zapadla v plačilo. V plačilo pa ni zapadla šele s pravnomočno sodbo, s katero sodišče odloči o spornem razmerju, pač pa že dne 18.7.1996, kot izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke.
ZTLR člen 23, 34, 23, 34. ZPP (1977) člen 370, 370.
lastninska pravica
Pravno pmembno je bilo vprašanje, ali je predmet tožbenega zahtevka stvar, ki je zato, ker je namenjena za stalno rabo celote (primerjaj paragraf št. 297 ODZ), pritiklina nepremičnine. Ker je tožena stranka to zatrjevala in gre, kot je iz podatkov v spisu razvidno, celo za nesporno dejstvo, je bilo sodišče prve stopnje dolžno uporabiti pravila iz 23. člena ZTLR.
ZPP člen 133, 133/1, 141, 141/4, 133, 133/1, 141, 141/4.
vročanje pravni osebi
Pravnim osebam, ki so vpisane v sodni register, se vročajo pisanja na naslovu, ki je naveden v sodnem registru. Če se vročitev na tem naslovu ne more opraviti, se pusti obvestilo na naslovu, ki je razviden iz sodnega registra; s tem pa se šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZOR člen 454, 479, 488, 454, 479, 488.
prodaja - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - jamčevanje za napake - kupna pogodba - pravice kupca
Tožeča stranka se je torej zavezala dobaviti predmet pogodbe, tožena stranka pa zanj plačati kupnino (glej prvi odst. 454. čl. ZOR). V okviru tega obligacijskega razmerja bi moralo sodišče prve stopnje razumeti izvajanja tožene stranke v smislu določil 479. čl. ZOR, saj je tožena stranka smiselno zatrjevala, da dobavljena stvar ni imela lastnosti, ki so bile potrebne za rabo, za katero jo je tožena stranka kupovala, kar pa bi moralo biti tožeči stranki znano (prim. 2. tč. 479. čl. ZOR). Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja materialnopravne narave trditev tožene stranke tudi ni ugotavljalo, ali je nasprotovanje tožene stranke plačilu celotnega (še neplačanega) zneska po vtoževanem računu uveljavljanje njene pravice po 2. tč. prvega odst. 488. čl. ZOR in, ali je za uveljavljanje te pravice izpolnila v prvem odst. 488. člena določene pogoje.
Pritožbeno sodišče je nasprotno kot sodišče prve stopnje ugotovilo, da oškodovanka, ob tem ko je na sredini križišča speljevala in se je pri tem ravnala po drugih vozilih, ki so se v križišču ali ustavila ali pa začela z bočne strani speljevati, s tem ni prispevala k povzročitvi prometne nesreče. Ravnala je pač po načelu zaupanja. Zato je bilo ugodeno pritožbi državne tožilke in je bila preizkusna doba zvišana z enega na dve leti.
Akceptni nalog ni pravno razmerje, ampak samo listina, ki o že nastalem pravnem razmerju seznanja druge, zlasti Službo družbenega knjigovodstva (sedaj Agencijo za plačilni promet). To pravno razmerje je naročilo, nalog. Obveznost izročiti akceptni nalog je kavzalna obveznost. Plačilo katere obveznosti se z izročitvijo akceptnega naloga zavaruje in kako se omenjena obveznost zavaruje, je stvar dogovora. Začasna odredba je bila neprimerna, neustrezna, saj upnik z njo ni želel doseči zavarovanja dolžnikovega premoženja, iz katerega naj bi se poplačal za svojo terjatev, ampak je želel s prepovedjo vnovčitve spornega akceptnega naloga doseči preprečitev zmanjšanja svojega premoženja.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek - spor majhne vrednosti - protispisnost
Odločitve, da je tožena stranka dolžna od zneska 396.908,00 SIT plačati zakonite zamudne obresti "od posameznih datumov zapadlosti dalje do plačila" ni mogoče preizkusiti, saj sodišče "posameznih datumov" sploh ne navede, še posebej ob upoštevanju, da je glavnični zahtevek vsled pobota zmanjšan.
ZOR člen 75, 75/2, 1097, 1097/1, 1098, 75, 75/2, 1097, 1097/1, 1098.
izvensodna poravnava - ničnost
Obe pravdni stranki sta vedeli, da obveznost ene in druge obstoji in da ta ni neobstoječa oz. neveljavna v smislu 1. odstavka 1097. člena ZOR. Tudi nemogoč odložni pogoj po 2. odstavku 75. člena ZOR, ki naj bi bil po stališču tožeče stranke v tem, da se je po izvensodni poravnavi najprej zavezala ona umakniti tožbo in se odpovedati tožbenemu zahtevku, še preden bi tožena stranka plačala dolgovani znesek, ni ničen v smislu 1098. člena ZOR.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2, 29, 29/1, 37, 37/2.
zavrženje predloga za izvršbo - izbris iz sodnega registra
Res iz podatkov sodnega registra izhaja, da je zoper dolžnika tekel tudi postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega regista po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 37. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zvezi s 1. odst. 29. čl. ZFPPod. Vendar pa tek tega postopka ni mogel vplivati na drugačno odločitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka je bila namreč izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata iz 2. odst. 171. čl. ZPPSL.
vojaška pokojnina - zavarovanje - dodatek k pokojnini
Ker je vojaški nosilec zavarovanja iz Beograda prenehal izplačevati družinsko pokojnino 15.11.1993, je dodatek k starostni pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 45/92 - ZZSV) mogoče priznati in izpačevati šele od 16.11.1993 dalje, ne glede na to, da je bila zahteva pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) vložena že 8.10.1993. V 6. členu cit. ZZSV, je sicer določeno, da gre upravičencu pravica do dodatka od 1.8.1992 dalje, če vloži zahtevo v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, sicer pa od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Vendar je treba v obravnavanem primeru to določbo uporabiti v povezavi s 4. členom istega zakona, torej od dne, ko je pristojni nosilec zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu tožnici prenehal izplačevati družinsko pokojnino po pokojnem možu. Šele s prvim naslednjim dnem po prenehanju izplačevanja družinske pokojnine so se stekli pogoji za priznanje in odmero dodatka k pokojnini, v višini osnove iz 2. člena v zvezi s 1. odst. 4. člena ZZSV.
ZGD člen 394. ZIZ člen 24, 76, 24, 76. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27.
ustavitev postopka - prekinitev postopka
Ni razlogov za ustavitev izvršilnega postopka zaradi prenehanja dolžnika, če je upnik že tekom postopka sporočil podatke o njegovem družbeniku, zoper katerega se navedeni postopek lahko nadaljuje.
izbris iz sodnega registra - uskladitev z ZGD - uskladitev osnovnega kapitala - dokapitalizacija
Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da niso podani nobeni razlogi, ki jih predpisuje 30. člen ZFPPod. Res je tudi sodišče druge stopnje pri preizkušanju odločbe registrskega sodišča ugotovilo, da iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da subjekt vpisa nima usklajenega osnovnega kapitala z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Še vedno je namreč vpisan osnovni kapital v znesku 4.000,00 SIT. Upnik tudi ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka in izkazal plačila predujma za kritje stroškov stečajnega postopka. Zato ni bilo potrebno registrskemu sodišču razpisovati naroka in ugotavljati zakaj subjekt vpisa ni dokapitaliziral gospodarske družbe niti glede morebitnega premoženja, ki bi ga lahko imel subjekt vpisa.
Ničen je dogovor o tem, da delavcu pripada plača v višini 15 % bruto prometa, ki ga delavec mesečno ustvari, kot plačilo z vsemi dodatki, drugimi osebnimi prejemki in stroški v zvezi z delom, pri čemer ni točno definirano, koliko od tega znaša plača, od katere se odvedejo davki in prispevki, drugi osebni prejemki in koliko povračila stroškov v zvezi z delom. Ker je tak dogovor ničen, delavec utemeljeno zahteva plačilo regresa za letni dopust, ki mu ga delodajalec na podlagi nezakonitega dogovora o plači ni izplačal.
Po določbi 24. člena ZSV je denarna pomoč kot edini vir preživljanja, vključno z enkratno dajatvijo v funkcionalni obliki, mogoče priznati in odmeriti le v višini 60 % zajamčene plače, zato sodišče ne more upoštevati zahteve tožnika za priznajne višje dajatve zaradi zdravstvenih razlogov in težkih ekonomskih razmer.
ZIP člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - res iudicata - zavrženje predloga
Tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku za zavarovanje terjatve se (smiselno) uporablja 2. odst. 319. člena ZPP o zavrženju predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. V primeru popolnoma identičnih predlogov predstavlja pravnomočna zavrnitev takega prejšnjega predloga procesno oviro za ponovno vodenje postopka.