začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - brezposelna oseba
Pri tožniku zaradi bolezenskih stanj obeh ramen v spornem obdobju ni bila podana splošna zdravstvena sposobnosti niti ni mogel opravljati težjih del, torej del, ki bi jih moral opravljati kot inštalater oz. ključavničar, tako da je pravilen zaključek, da za delo ni bil zmožen niti v času, ko je bil zavarovan kot samostojni podjetnik, niti v času, ko je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - premoženjska škoda
Tožnica je ob samem škodnem dogodku utrpela hud primarni strah, ki je nato prešel v sekundarni strah za izid zdravljenja in je bil zaradi komplikacij med zdravljenjem (neuspešnih operacij) upravičeno hud, močan in je trajal do konca aktualnega zdravljenja (9 mesecev), tako da je iz tega naslova upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.000,00 EUR.
izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neobičajen način izpolnitve
Neobičajnost načina ali oblike prejema izpolnitve lahko predstavlja zgolj domnevno bazo za domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti v smislu domneve iz 1. točke 3. odst. 272. člena ZFPPIPP. Domneva objektivnega elementa izpodbojnosti je predpisana v 1. točki 1. odst. 272. člena ZFPPIPP, dejanske predpostavke, na podlagi katerih pa je to domnevo mogoče izpodbiti, pa v 2. odst. istega člena. Relevantna dejanska okoliščina domnevne baze za navedeno zakonsko domnevo, oziroma za izpodbijanje te domneve, pa se nanaša le na časovni okvir, v katerem je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ne pa na sam način izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik, čigar dejanje se izpodbija skladno z 2. odst. 272. člena ZFPPIPP, navedeno zakonsko domnevo lahko izpodbije, če dokaže, da je svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. Način izpolnitve obveznosti v tem smislu ni relevantna okoliščina.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 1331, 179. ZVZD člen 5, 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - merilo skrbnosti - dokazno breme - nepremoženjska škoda
Vsako ravnanje delavca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še ne predstavlja razloga za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti delodajalca. Da bi lahko govorili o deljeni odgovornosti za nesrečo pri delu, mora biti ravnanje delavca neskrbno oz. (vsaj) malomarno, pri čemer se kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0002855
OZ člen 87, 193. KZ člen 97.
odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - obstoj terjatve - uveljavljanje premoženjskega zahtevka v pravdi
Z izvršitvijo civilnopravne sankcije odvzema premoženjske koristi storilcu kaznivega dejanja preneha terjatev, ki jo ima oškodovanec do storilca kaznivega dejanja, in sicer do višine denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/3, 271/3-1, 272, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve – subjektivni element izpodbojnosti
Vprašanje običajnosti načina izpolnitve stečajnega dolžnika lahko predstavlja zgolj relevantno dejansko okoliščino v zvezi z dejansko bazo zakonske domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP in ne v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti. Običaj kot ustaljena oblika poslovne prakse je v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti relevanten le v povezavi z opredelitvijo roka, v katerem je stečajni dolžnik izpolnil svoje obveznosti, kot dejanska podlaga, s katero lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Tožeča stranka ne oporeka presoji sodišča prve stopnje, da odškodninski zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Da bi povzete navedbe kazale na spremembo pogodbe, med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni navedla. Šele v pritožbi zatrjuje, da izdaja vtoževanega računa kaže na to, da je tožeča stranka akceptirala predlog tožene stranke za spremembo pogodbe. Taka navedba pa pomeni pritožbeno novoto, s katero se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 51, 51/2.
sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada izvedencu
Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja, za to dopolnitev je izvedenec upravičen do nagrade in sicer do nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije in za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.
Za pritožbo zoper dopolnilni sklep dedič nima pravnega interesa. Ta sklep ne vsebuje zavrnilnega dela. Zoper ugodilni del, torej zoper ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi delež na nepremičninah kot so razvidne iz tega sklepa in da sta dediča tega premoženja zapustnikova sinova vsak do 1/2, pa dedič nima pravnega interesa, saj je v tem obsegu sklep izdan v njegovo korist. To pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik ima hude zdravstvene težave, povezane z močnimi bolečinami, ki jih je treba blažiti z intravenoznimi analgazijami, ker tožniku zaradi stranskih učinkov ni dopustno predpisati zdravljenja z antirevmatiki, ambulantno zdravljenje oz. fizioterapija pa pri njem ni pokazala zaželenih rezultatov. Zato je treba tožniku omogočiti, da si zdravstveno stanje izboljša ali da prepreči poslabšanje tudi z ustreznim zdraviliškim zdravljenjem, četudi je pri tem pričakovati le kratkotrajnejše, 6-mesečno izboljšanje.
ZIZ člen 107. ZFPPIPP-C člen 85, 90, 132, 132/3-1.
ustavitev izvršbe – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – trenutek pridobitve ločitvene pravice
Ker je sodišče dovolilo rubež denarne terjatve in je bil sklep poslan v realizacijo dolžnikovemu dolžniku, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico na terjatvi, sodišče kljub začetemu stečajnemu postopku nad dolžnico, izvršbe ne bi smelo ustaviti.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Pri presoji, ali so podani elementi delovnega razmerja, je treba v tožnikovem primeru (fotograf pri časopisu) upoštevati, da ne gre za delo, ki se opravlja v enakomerno razporejenem delovnem času, ampak za izrazito dinamično delo, ki je vezano na vsakokratne, za širšo javnost zanimive dogodke. Kljub temu, da tožnik ni imel fiksnega delovnika, pa ni svobodno oblikoval svojega dela in delovnega časa, delo je opravljal po navodilih tožene stranke, za to je prejel tudi plačilo, ki je bilo sicer dogovorjeno v letnem pavšalu, vendar izplačljivo obročno, v enakomernih mesečnih obrokih. Na podlagi tega je zaključiti, da so bili v tožnikovem razmerju s toženo stranko podani elementi delovnega razmerja.
Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pribavlja pisno izvedeniško mnenje in tega prebere na obravnavi, če stranke nanj niso imele pripomb. Kadar stranke pisno izvedeniško mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, pa je dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Zgolj pisna komunikacija namreč ne more nadomestiti neposrednega dialoga med izvedencem in sodiščem oziroma stranko.
Opustitev zaslišanja izvedenca v takšnih primerih pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožnik je bil v spornem obdobju sicer direktor tožene stranke, vendar je bil pri njej tudi v delovnem razmerju. Iz tega razloga je treba šteti odpravnino, ki jo je prejel ob razrešitvi, kot dohodek, povezan z delovnim razmerjem, v tej zvezi pa je bila tožena stranka zavezana tako za odvod (plačilo) predpisane akontacije dohodnine kot predpisanih prispevkov za socialno varnost.
ZFPPIPP člen 123a. ZEPEP člen 7. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/2.
prijava terjatev v elektronski obliki – prejem elektronskega sporočila – časovna veljavnost predpisov – vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku
Šteje se, da je bilo elektronsko sporočilo poslano le, v kolikor pošiljatelj od prejemnika sporočila prejme potrditev prejema sporočila ali v kolikor je na potrditev o prejemu elektronskega sporočila možno sklepati iz kakršnekoli samodejne ali druge potrditve prejemnika oziroma kakršnegakoli ravnanja prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve, ali bi bil lahko izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto. Da bi se pritožnik lahko uspešno skliceval na vložitev prijave terjatve v elektronski obliki, bi moral predložiti dokazilo o prejemu tega sporočila na enega od navedenih načinov.
Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank. Tožeča stranka mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, tožena pa dejstva, s katerimi oporeka tožbenemu zahtevku. Izven tega okvira je sodišče dolžno šteti, da druga dejstva ne obstojijo. To seveda ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati trditev ene stranke, ki so ji v škodo, drugi stranki pa v prid; zagotovo pa ne sme samo niti ugotavljati niti upoštevati dejstev, ki jih ni navedla nobena stranka.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Po presoji, da je upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe izkazal predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe, sodišče izda sklep o začasni odredbi, zoper katerega ima dolžnik možnost v ugovoru izpodbijati pravilnost takšne presoje sodišča prve stopnje. V primeru vloženega ugovora dolžnika sodišče s sklepom presodi utemeljenost ugovornih trditev.
osebni stečaj – insolventnost – trajna nelikvidnost – skupno premoženje - predhodno vprašanje
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri ugotavljanju trajnejše nelikvidnosti kot predhodno vprašanje obravnavati uspešnost pravde na ugotovitev obsega skupnega premoženja. Ta dejanska okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v povezavi s položajem insolventnosti, ki bi temeljila na dolgoročni plačilni nesposobnosti, ne pa tudi na trajnejši nelikvidnosti, na kateri je svoj predlog za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeval predlagatelj in na čemer je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu.