Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pribavlja pisno izvedeniško mnenje in tega prebere na obravnavi, če stranke nanj niso imele pripomb. Kadar stranke pisno izvedeniško mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, pa je dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Zgolj pisna komunikacija namreč ne more nadomestiti neposrednega dialoga med izvedencem in sodiščem oziroma stranko.
Opustitev zaslišanja izvedenca v takšnih primerih pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožeča stranka ne oporeka presoji sodišča prve stopnje, da odškodninski zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Da bi povzete navedbe kazale na spremembo pogodbe, med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni navedla. Šele v pritožbi zatrjuje, da izdaja vtoževanega računa kaže na to, da je tožeča stranka akceptirala predlog tožene stranke za spremembo pogodbe. Taka navedba pa pomeni pritožbeno novoto, s katero se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati.
Dolžnik je v času vložitve izvršilnega predloga obstajal, zato je sodišče neutemeljeno zavrglo izvršilni predlog. Glede na kasnejši izbris dolžnika iz sodnega registra bi lahko sodišče le prekinilo izvršilni postopek.
Sodišče prve stopnje drugotoženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za sestavo pripravljalne vloge, s katero je le predlagala nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzročnega postopka. Ta vloga ni bila potrebna, ker za nadaljevanje postopka v tem primeru predlog stranke ni potreben.
Če so določila ZPPSL izključevala objektivni element izpodbojnosti samo v primeru, ko se je stečajno premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo zaradi izpolnitve upniku, ki je bila izvedena pred izpolnitvijo ali vsaj istočasno ob izpolnitvi upnika, pa je z uveljavitvijo ZFPPIPP ta časovni okvir spremenjen tako, da so neizpodbojna tudi tista dejanja, v okviru katerih je stečajni dolžnik svojo izpolnitev izvršil po prejemu nasprotne izpolnitve, vendar še v okviru običajnega roka izpolnitve obveznosti. Zakon je torej razširil časovni okvir, v okviru katerega je potrebno upoštevati spremembe pojavnih oblik v premoženju stečajnega dolžnika. Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo obstoj objektivnega elementa izpodbojnosti ugotavljati tudi mimo uveljavljane domneve iz prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Odlok o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/2006) člen 21, 23, 23/1, 23/1-12.
zavezanec za plačilo porabljene vode – uporabnik vode – obveznost plačila uporabe pitne vode
Zavezanci za plačilo porabljene vode so uporabniki – fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. Obveznost plačila je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve - prosto delovno mesto
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita, kljub ugotovitvi, da obstoji utemeljen odpovedni razlog, če delodajalec delavcu sočasno z odpovedjo ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, če ga ima.
Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR in tretji odstavek 90. člena ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda
Četudi je delodajalec v postopku likvidacije in delavcu ne izplačuje nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo (v breme zavoda), ni podana pravna podlaga, da bi se zavodu naložilo, da nadomestilo plače (za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. delovnega dne zadržanosti dalje) izplača direktno zavarovancu (delavcu).
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064565
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-2, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 6, 6-10. OZ člen 168, 168/3.
dejanje nelojalne konkurence – nevarnost zamenjave – prepovedni zahtevek – kršitev dobrih poslovnih običajev – avtorsko delo – avtorskopravno varstvo – škoda – izgubljeni dobiček – pravni interes za tožbo
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je možnost razlikovanja med izdelkoma tožeče in tožene stranke omejena zaradi funkcionalnih značilnosti izdelka. Zaradi navedene omejitve pa tudi ob predpostavki, da bi tožena stranka prekopirala izdelek tožeče stranke, ravnanja tožene stranke ni moč opredeliti kot kršitev dobrih poslovnih običajev, ki bi pomenila dejanje nelojalne konkurence. Pravo nelojalne konkurence namreč ne zagotavlja izključnosti pravic. Te so zagotovljene le subjektom, ki so imetniki zaščitenih pravic industrijske lastnine. Izkoriščanje nezavarovanega izuma v gospodarskem prometu ne pomeni kršitve dobrih poslovnih običajev.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da že dejstvo, da je tožena stranka slike prenehala uporabljati in jih torej več ne uporablja, pomeni da je tožeča stranka izgubila pravni interes za tožbo. Prepovedni zahtevki so preventivne narave in so usmerjeni naprej k preprečevanju bodočih potencialnih nedovoljenih posegov. Predpostavka za prepoved nadaljnjega kršenja pa je obstoječa kršitev pravno zavarovanega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0002855
OZ člen 87, 193. KZ člen 97.
odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - obstoj terjatve - uveljavljanje premoženjskega zahtevka v pravdi
Z izvršitvijo civilnopravne sankcije odvzema premoženjske koristi storilcu kaznivega dejanja preneha terjatev, ki jo ima oškodovanec do storilca kaznivega dejanja, in sicer do višine denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neobičajen način izpolnitve
Neobičajnost načina ali oblike prejema izpolnitve lahko predstavlja zgolj domnevno bazo za domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti v smislu domneve iz 1. točke 3. odst. 272. člena ZFPPIPP. Domneva objektivnega elementa izpodbojnosti je predpisana v 1. točki 1. odst. 272. člena ZFPPIPP, dejanske predpostavke, na podlagi katerih pa je to domnevo mogoče izpodbiti, pa v 2. odst. istega člena. Relevantna dejanska okoliščina domnevne baze za navedeno zakonsko domnevo, oziroma za izpodbijanje te domneve, pa se nanaša le na časovni okvir, v katerem je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ne pa na sam način izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik, čigar dejanje se izpodbija skladno z 2. odst. 272. člena ZFPPIPP, navedeno zakonsko domnevo lahko izpodbije, če dokaže, da je svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. Način izpolnitve obveznosti v tem smislu ni relevantna okoliščina.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Četudi je v okviru zaprosila sodišča dopolnilno izvedensko mnenje podala invalidska komisija II. stopnje v drugačni sestavi senata, kot je bil sestavljen senat ob podaji prvega mnenja, s tem ni bil kršen Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/3, 271/3-1, 272, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve – subjektivni element izpodbojnosti
Vprašanje običajnosti načina izpolnitve stečajnega dolžnika lahko predstavlja zgolj relevantno dejansko okoliščino v zvezi z dejansko bazo zakonske domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP in ne v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti. Običaj kot ustaljena oblika poslovne prakse je v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti relevanten le v povezavi z opredelitvijo roka, v katerem je stečajni dolžnik izpolnil svoje obveznosti, kot dejanska podlaga, s katero lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik ima hude zdravstvene težave, povezane z močnimi bolečinami, ki jih je treba blažiti z intravenoznimi analgazijami, ker tožniku zaradi stranskih učinkov ni dopustno predpisati zdravljenja z antirevmatiki, ambulantno zdravljenje oz. fizioterapija pa pri njem ni pokazala zaželenih rezultatov. Zato je treba tožniku omogočiti, da si zdravstveno stanje izboljša ali da prepreči poslabšanje tudi z ustreznim zdraviliškim zdravljenjem, četudi je pri tem pričakovati le kratkotrajnejše, 6-mesečno izboljšanje.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 1331, 179. ZVZD člen 5, 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - merilo skrbnosti - dokazno breme - nepremoženjska škoda
Vsako ravnanje delavca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še ne predstavlja razloga za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti delodajalca. Da bi lahko govorili o deljeni odgovornosti za nesrečo pri delu, mora biti ravnanje delavca neskrbno oz. (vsaj) malomarno, pri čemer se kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/1, 81/2, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 245.
začasna zadržanost z dela - osebni zdravnik - imenovani zdravnik - ugotovitev za nazaj
Osebna zdravnica stranske intervenientke je kot edini razlog, zakaj je po letu in pol predlagala ugotovitev začasne nezmožnosti za nazaj, navedla, da ji je intervenientka šele tedaj dostavila izvid ginekologa. Ker zgolj na podlagi tega ni mogoče sklepati, da so obstajali objektivni zadržki in opravičljivi razlogi, zakaj se intervenientka ni že prej zglasila pri osebni zdravnici z omenjenim izvidom, je odločba, s katero je bila zahteva za ugotovitev začasne zadržanosti od dela za nazaj zavrnjena, zakonita.
Za pritožbo zoper dopolnilni sklep dedič nima pravnega interesa. Ta sklep ne vsebuje zavrnilnega dela. Zoper ugodilni del, torej zoper ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi delež na nepremičninah kot so razvidne iz tega sklepa in da sta dediča tega premoženja zapustnikova sinova vsak do 1/2, pa dedič nima pravnega interesa, saj je v tem obsegu sklep izdan v njegovo korist. To pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro jedro : Tožena stranka pri odločitvi, da tožnico napoti na začasno čakanje na delo, ni bila dolžna spoštovati kriterijev (za ugotovitev, katere delavce bo napotila na začasno čakanje), saj ti kriteriji s sindikatom niso bili dogovorjeni, pa tudi v ZDPNP niso bili določeni. Tako je bilo izključno v njeni pristojnosti, da določi listo delavcev, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo.