izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik iz hude malomarnosti kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je kot paznik opustil nadzor nad priporniki, tako da je eden izmed pripornikov pobegnil.
Tožeča stranka ne oporeka presoji sodišča prve stopnje, da odškodninski zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Da bi povzete navedbe kazale na spremembo pogodbe, med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni navedla. Šele v pritožbi zatrjuje, da izdaja vtoževanega računa kaže na to, da je tožeča stranka akceptirala predlog tožene stranke za spremembo pogodbe. Taka navedba pa pomeni pritožbeno novoto, s katero se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - premoženjska škoda
Tožnica je ob samem škodnem dogodku utrpela hud primarni strah, ki je nato prešel v sekundarni strah za izid zdravljenja in je bil zaradi komplikacij med zdravljenjem (neuspešnih operacij) upravičeno hud, močan in je trajal do konca aktualnega zdravljenja (9 mesecev), tako da je iz tega naslova upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.000,00 EUR.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Četudi je v okviru zaprosila sodišča dopolnilno izvedensko mnenje podala invalidska komisija II. stopnje v drugačni sestavi senata, kot je bil sestavljen senat ob podaji prvega mnenja, s tem ni bil kršen Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 1331, 179. ZVZD člen 5, 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - merilo skrbnosti - dokazno breme - nepremoženjska škoda
Vsako ravnanje delavca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še ne predstavlja razloga za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti delodajalca. Da bi lahko govorili o deljeni odgovornosti za nesrečo pri delu, mora biti ravnanje delavca neskrbno oz. (vsaj) malomarno, pri čemer se kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/3, 271/3-1, 272, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve – subjektivni element izpodbojnosti
Vprašanje običajnosti načina izpolnitve stečajnega dolžnika lahko predstavlja zgolj relevantno dejansko okoliščino v zvezi z dejansko bazo zakonske domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP in ne v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti. Običaj kot ustaljena oblika poslovne prakse je v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti relevanten le v povezavi z opredelitvijo roka, v katerem je stečajni dolžnik izpolnil svoje obveznosti, kot dejanska podlaga, s katero lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Za pritožbo zoper dopolnilni sklep dedič nima pravnega interesa. Ta sklep ne vsebuje zavrnilnega dela. Zoper ugodilni del, torej zoper ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi delež na nepremičninah kot so razvidne iz tega sklepa in da sta dediča tega premoženja zapustnikova sinova vsak do 1/2, pa dedič nima pravnega interesa, saj je v tem obsegu sklep izdan v njegovo korist. To pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik ima hude zdravstvene težave, povezane z močnimi bolečinami, ki jih je treba blažiti z intravenoznimi analgazijami, ker tožniku zaradi stranskih učinkov ni dopustno predpisati zdravljenja z antirevmatiki, ambulantno zdravljenje oz. fizioterapija pa pri njem ni pokazala zaželenih rezultatov. Zato je treba tožniku omogočiti, da si zdravstveno stanje izboljša ali da prepreči poslabšanje tudi z ustreznim zdraviliškim zdravljenjem, četudi je pri tem pričakovati le kratkotrajnejše, 6-mesečno izboljšanje.
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je toženka utemeljeno odločila, da se mu ustavi izplačevanje delne invalidske pokojnine.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064565
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-2, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 6, 6-10. OZ člen 168, 168/3.
dejanje nelojalne konkurence – nevarnost zamenjave – prepovedni zahtevek – kršitev dobrih poslovnih običajev – avtorsko delo – avtorskopravno varstvo – škoda – izgubljeni dobiček – pravni interes za tožbo
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je možnost razlikovanja med izdelkoma tožeče in tožene stranke omejena zaradi funkcionalnih značilnosti izdelka. Zaradi navedene omejitve pa tudi ob predpostavki, da bi tožena stranka prekopirala izdelek tožeče stranke, ravnanja tožene stranke ni moč opredeliti kot kršitev dobrih poslovnih običajev, ki bi pomenila dejanje nelojalne konkurence. Pravo nelojalne konkurence namreč ne zagotavlja izključnosti pravic. Te so zagotovljene le subjektom, ki so imetniki zaščitenih pravic industrijske lastnine. Izkoriščanje nezavarovanega izuma v gospodarskem prometu ne pomeni kršitve dobrih poslovnih običajev.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da že dejstvo, da je tožena stranka slike prenehala uporabljati in jih torej več ne uporablja, pomeni da je tožeča stranka izgubila pravni interes za tožbo. Prepovedni zahtevki so preventivne narave in so usmerjeni naprej k preprečevanju bodočih potencialnih nedovoljenih posegov. Predpostavka za prepoved nadaljnjega kršenja pa je obstoječa kršitev pravno zavarovanega položaja.
ZIZ člen 107. ZFPPIPP-C člen 85, 90, 132, 132/3-1.
ustavitev izvršbe – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – trenutek pridobitve ločitvene pravice
Ker je sodišče dovolilo rubež denarne terjatve in je bil sklep poslan v realizacijo dolžnikovemu dolžniku, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico na terjatvi, sodišče kljub začetemu stečajnemu postopku nad dolžnico, izvršbe ne bi smelo ustaviti.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnici 2 meseca pred odpovedjo neformalno ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki jo je tožnica odklonila, ne pomeni, da toženi stranki ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bilo treba preveriti, ali obstajajo možnosti za zaposlitev tožnice na drugem delovnem mestu. Ker je ta možnost obstajala in ker bi šlo za ustrezno zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Odlok o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/2006) člen 21, 23, 23/1, 23/1-12.
zavezanec za plačilo porabljene vode – uporabnik vode – obveznost plačila uporabe pitne vode
Zavezanci za plačilo porabljene vode so uporabniki – fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. Obveznost plačila je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. ZEPEP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje – potrdilo o prejemu sporočila
Pritožnik ob vložitvi pritožbe ni predložil potrdila, s katerim bi mu prvostopenjsko sodišče potrdilo prejem prijave terjatve v elektronski obliki. Prav tako prejema potrdila ni utemeljeval na dejanski podlagi iz tretjega odstavka 7. člena ZEPEP. Iz pojasnila vodja produkcije pri Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS na poizvedbe prvostopenjskega sodišča je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Dokazilo, ki ga je pritožnik priložil k pritožbi predstavlja zgolj evidenco pošiljatelja o poslanih elektronskih sporočilih, ki pa ne zadostuje v smislu dokazila, da je bilo elektronsko sporočilo s strani prejemnika tudi prejeto.
Dolžnik je v času vložitve izvršilnega predloga obstajal, zato je sodišče neutemeljeno zavrglo izvršilni predlog. Glede na kasnejši izbris dolžnika iz sodnega registra bi lahko sodišče le prekinilo izvršilni postopek.
prikrajšanje pri plači - nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - minimalna plača
Vprašanje, ali je tožena stranka tožnici v letu pred nastopom bolniškega staleža izplačevala plače v višini minimalne plače, za odločitev o tožbenemu zahtevku za plačilo premalo izplačanega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela ni bistveno, saj ZZVZZ navzdol omejuje le višino nadomestila (ne sme biti nižje od zajamčene plače), ne pa osnove za izračun nadomestila, ki je določena kot povprečna plača in nadomestila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve - prosto delovno mesto
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita, kljub ugotovitvi, da obstoji utemeljen odpovedni razlog, če delodajalec delavcu sočasno z odpovedjo ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, če ga ima.
Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR in tretji odstavek 90. člena ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda
Četudi je delodajalec v postopku likvidacije in delavcu ne izplačuje nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo (v breme zavoda), ni podana pravna podlaga, da bi se zavodu naložilo, da nadomestilo plače (za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. delovnega dne zadržanosti dalje) izplača direktno zavarovancu (delavcu).