ZOR člen 124, 279, 279/2, 324, 324/2, 372, 1004, 1004/3, 1010, 1011, 1019, 1019/1, 1019/3.
posojilna pogodba – poroštvo – porok – notifikacijska dolžnost – kršitev notifikacijske dolžnosti – odstop od pogodbe – zastaranje – zastaralni rok – pretrganje zastaranja – pretrganje zastaranja terjatve proti poroku – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti
Iz posojilne pogodbe je razvidno, da ima banka pravico razdreti pogodbo zaradi nerednega plačevanja anuitet. Gre za njeno pravico in ne za dolžnost.
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost.
Proti poroku se zastaranje pretrga le, če je bilo pretrgano zastaranje zoper glavnega dolžnika zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021128
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 116.
začasna odredba – verjetnost terjatve – varstvo in koristi otroka - spolna zloraba otroka
Začasna odredba, izdana v zakonskih sporih je praviloma ureditvene (regulacijske) narave. Po sodni praksi je začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok, o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov izjemno in začasno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Izda se lahko le v primeru, če se pokaže, da varstvo in koristi otroka terjata nujno ukrepanje že tekom postopka.
Samo dejstvo obstoja tožilsko preiskovalnega postopka v obravnavani zadevi ne zadošča za izkaz verjetnosti terjatve za izdajo predlagane začasne odredbe, ker ta ni izkazana zraven dokazov, izvedenih v tem pravdnem postopku, tudi z dokazi iz same tožilsko preiskovalne zadeve.
ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 62, 64. ZPP člen 5, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje - načelo kontradiktornosti - sodni izvedenec - plača - kolektivna pogodba - prikrajšanje pri plači - osnova za obračun plače - del plače za delovno uspešnost
Glede obračuna dela plače iz naslova delovne uspešnosti je treba izhajati iz 62. člena Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, ki je v spornem obdobju (za čas od septembra 2005 do februarja 2007) določala, da se natančnejša merila za določanje stimulacije zaposlenih opredelijo v panožni kolektivni pogodbi oz. v aktih družbe. To pomeni, da je bilo oblikovanje osnove za obračun dela plače iz naslova delovne uspešnosti v pristojnosti tožene stranke, ki je lahko osnovo določila drugače, kot je predvidena v ZDR (osnovna plača delavca), edina omejitev pri tem je bila, da je moral biti tožniku zagotovljen minimum pravic, ki so določene v ZDR in kolektivnih pogodbah.
poslovodja – odklonitev zahteve – odločanje družbenikov – poslovni delež – pravica družbenika do informacij in obveščenosti – nepravdna zadeva
V drugem odstavku 512. člena ZGD-1 je res določeno, da o odklonitvi zahteve po informacijah ali vpogledu dokončno odločajo družbeniki. Navedeno pa velja le za primere obstoja posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 (če je verjetno, da bi družbenik informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo), v vseh ostalih primerih pa o zavrnitvi zahteve po informacijah ali vpogledu odloča poslovodja.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma
Glede na to, da je izvedenec pravočasno uveljavljal plačilo storitev stroškov izvedenskega mnenja oziroma nagrade in ker založeni predujem tožene stranke ne zadošča za plačilo odmerjene nagrade (kar sicer v pritožbi ni sporno), je pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o doplačilu manjkajočega predujma.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - stari ZDR
Glede na to, da so tožniku delo opravljali na območju Slovenije, se za presojo njihovih zahtevkov iz naslova plačila plač oz. nadomestil plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja uporabljajo kolektivne pogodbe, ki so veljale v RS v spornem obdobju, in ne srbska zakonodaja.
taksna obveznost - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vsebina predloga za taksno oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - pritožbena novota
Glede kriterijev, na podlagi katerih sodišče odloča o taksni oprostitvi, je zakon jasen, in sicer so to tako premoženjsko stanje prosilca taksne oprostitve, kot tudi njegovih družinskih članov.
odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v zasebnost - nepremoženjska škoda
Tožnica je upravičen do odškodnine zaradi posega v zasebnost v višini 1.000,00 EUR zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke, ko je direktorica tožničino elektronsko pošto v času njene odsotnosti preusmerila na svoj naslov, in v višini 1.500,00 EUR za ravnanje, ko je v času bolniške odsotnosti najela detektiva, ki je tožnici sledil.
ZJU člen 95, 147, 147/2, 149. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
premestitev - reintegracija - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Ravnanje tožene stranke, ki je ob ugotovitvi, da je bilo ukinjeno tožničino delovno mesto v času, ko je tekel predhodni spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po reintegraciji tožnici izdala sklep o premestitvi na drugo ustrezno delovno mesto, je zakonito
ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. SZ člen 31, 31/3.
posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov
Pogodbo o služnosti s tožencem bi lahko sklenili bodisi vsi solastniki večstanovanjske stavbe, bodisi za zastopanje vseh z zakonom ali posebnim pooblastilom pooblaščena oseba. Predsednica upravnega odbora večstanovanjske hiše ali upravni odbor večstanovanjske hiše po SZ ne moreta zastopati solastnikov.
Če bi bile pogodbe o izgradnji kabelsko komunikacijskega sistema v Občini B. dejansko sklenjene z vsemi solastniki, bi lahko šlo za situacijo, ko je bilo podano soglasje vseh solastnikov.
Pri presoji tožbenega zahtevka za vračilo sredstev, ki so bila prepuščena toženi stranki z namenom sodelovanja pri notranjem odkupu, je treba uporabiti določbo o neupravičeni obogatitvi. Iz tega razloga je za odločitev pomembno, ali je bila tožena stranka pri pridobitvi teh sredstev nepoštena, saj mora nepošteni pridobitelj zamudne obresti plačati od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - stečaj - sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podal njen nekdanji delodajalec (delodajalec prenosnik), je bila nezakonita, saj bi tožnica morala biti prevzeta k toženi stranki (k delodajalcu prevzemniku). Ker se je po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi vrnila na delo k nekdanjemu delodajalcu (delodajalcu prenosniku), kjer ji je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, je po prenehanju delovnega razmerja upravičena do nadaljevanja z delovnim razmerjem pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku).
Tudi pri ugovoru po izteku roka velja, da mora dolžnik navajati utemeljene razloge za ugovor, ki jih ZIZ primeroma našteva v 55. členu ZIZ, navesti pa mora tudi, da brez svoje krivde le-teh ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina
Zakonska dikcija, da je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo (kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca), vsebuje tudi dejansko stanje, kot je v konkretnem primeru, ko delodajalec delavcu ničesar ne izplača, pri čemer plačilo za delo pomeni tako plačo kot nadomestilo plače za čas letnega dopusta in zaradi bolniške odsotnosti.