ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021128
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 116.
začasna odredba – verjetnost terjatve – varstvo in koristi otroka - spolna zloraba otroka
Začasna odredba, izdana v zakonskih sporih je praviloma ureditvene (regulacijske) narave. Po sodni praksi je začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok, o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov izjemno in začasno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Izda se lahko le v primeru, če se pokaže, da varstvo in koristi otroka terjata nujno ukrepanje že tekom postopka.
Samo dejstvo obstoja tožilsko preiskovalnega postopka v obravnavani zadevi ne zadošča za izkaz verjetnosti terjatve za izdajo predlagane začasne odredbe, ker ta ni izkazana zraven dokazov, izvedenih v tem pravdnem postopku, tudi z dokazi iz same tožilsko preiskovalne zadeve.
ZOR člen 124, 279, 279/2, 324, 324/2, 372, 1004, 1004/3, 1010, 1011, 1019, 1019/1, 1019/3.
posojilna pogodba – poroštvo – porok – notifikacijska dolžnost – kršitev notifikacijske dolžnosti – odstop od pogodbe – zastaranje – zastaralni rok – pretrganje zastaranja – pretrganje zastaranja terjatve proti poroku – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti
Iz posojilne pogodbe je razvidno, da ima banka pravico razdreti pogodbo zaradi nerednega plačevanja anuitet. Gre za njeno pravico in ne za dolžnost.
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost.
Proti poroku se zastaranje pretrga le, če je bilo pretrgano zastaranje zoper glavnega dolžnika zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika.
Pri presoji tožbenega zahtevka za vračilo sredstev, ki so bila prepuščena toženi stranki z namenom sodelovanja pri notranjem odkupu, je treba uporabiti določbo o neupravičeni obogatitvi. Iz tega razloga je za odločitev pomembno, ali je bila tožena stranka pri pridobitvi teh sredstev nepoštena, saj mora nepošteni pridobitelj zamudne obresti plačati od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. SZ člen 31, 31/3.
posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov
Pogodbo o služnosti s tožencem bi lahko sklenili bodisi vsi solastniki večstanovanjske stavbe, bodisi za zastopanje vseh z zakonom ali posebnim pooblastilom pooblaščena oseba. Predsednica upravnega odbora večstanovanjske hiše ali upravni odbor večstanovanjske hiše po SZ ne moreta zastopati solastnikov.
Če bi bile pogodbe o izgradnji kabelsko komunikacijskega sistema v Občini B. dejansko sklenjene z vsemi solastniki, bi lahko šlo za situacijo, ko je bilo podano soglasje vseh solastnikov.
taksna obveznost - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vsebina predloga za taksno oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - pritožbena novota
Glede kriterijev, na podlagi katerih sodišče odloča o taksni oprostitvi, je zakon jasen, in sicer so to tako premoženjsko stanje prosilca taksne oprostitve, kot tudi njegovih družinskih članov.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma
Glede na to, da je izvedenec pravočasno uveljavljal plačilo storitev stroškov izvedenskega mnenja oziroma nagrade in ker založeni predujem tožene stranke ne zadošča za plačilo odmerjene nagrade (kar sicer v pritožbi ni sporno), je pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o doplačilu manjkajočega predujma.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - stari ZDR
Glede na to, da so tožniku delo opravljali na območju Slovenije, se za presojo njihovih zahtevkov iz naslova plačila plač oz. nadomestil plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja uporabljajo kolektivne pogodbe, ki so veljale v RS v spornem obdobju, in ne srbska zakonodaja.
odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v zasebnost - nepremoženjska škoda
Tožnica je upravičen do odškodnine zaradi posega v zasebnost v višini 1.000,00 EUR zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke, ko je direktorica tožničino elektronsko pošto v času njene odsotnosti preusmerila na svoj naslov, in v višini 1.500,00 EUR za ravnanje, ko je v času bolniške odsotnosti najela detektiva, ki je tožnici sledil.
ZJU člen 95, 147, 147/2, 149. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
premestitev - reintegracija - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Ravnanje tožene stranke, ki je ob ugotovitvi, da je bilo ukinjeno tožničino delovno mesto v času, ko je tekel predhodni spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po reintegraciji tožnici izdala sklep o premestitvi na drugo ustrezno delovno mesto, je zakonito
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - stečaj - sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podal njen nekdanji delodajalec (delodajalec prenosnik), je bila nezakonita, saj bi tožnica morala biti prevzeta k toženi stranki (k delodajalcu prevzemniku). Ker se je po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi vrnila na delo k nekdanjemu delodajalcu (delodajalcu prenosniku), kjer ji je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, je po prenehanju delovnega razmerja upravičena do nadaljevanja z delovnim razmerjem pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku).
poslovodja – odklonitev zahteve – odločanje družbenikov – poslovni delež – pravica družbenika do informacij in obveščenosti – nepravdna zadeva
V drugem odstavku 512. člena ZGD-1 je res določeno, da o odklonitvi zahteve po informacijah ali vpogledu dokončno odločajo družbeniki. Navedeno pa velja le za primere obstoja posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 (če je verjetno, da bi družbenik informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo), v vseh ostalih primerih pa o zavrnitvi zahteve po informacijah ali vpogledu odloča poslovodja.
začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - brezposelna oseba
Pri tožniku zaradi bolezenskih stanj obeh ramen v spornem obdobju ni bila podana splošna zdravstvena sposobnosti niti ni mogel opravljati težjih del, torej del, ki bi jih moral opravljati kot inštalater oz. ključavničar, tako da je pravilen zaključek, da za delo ni bil zmožen niti v času, ko je bil zavarovan kot samostojni podjetnik, niti v času, ko je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.