zaznamba sklepa o izvršbi - ugovor plačanega dolga – ugovor ustavljenega izvršilnega postopka
Pri odločanju o zaznambi sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati morebitnega dejstva že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče. Zemljiškoknjižno sodišče opravi ustrezen izbris v tem postopku dovoljene zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ko s strani izvršilnega sodišča prejme obvestilo ter ustrezen sklep v smislu 90. člena ZZK-1.
Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Sodišče prve stopnje očitno ni štelo, da je prvo tožena stranka izpolnila zahtevek tožeče stranke na ničnost kreditne pogodbe, kot ga je postavila tožeča stranka, s takšnim stališčem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Če bi tožene stranke priznale ničnost kreditne pogodbe, bi bila ta neveljavna, izpolnitev pa bi se izražala v tem, da bi morali toženi stranki druga drugi vrniti, kar sta na podlagi nične pogodbe prejeli oziroma bi morala drugo tožena stranka dati prvo toženi stranki ustrezno denarno nadomestilo.
URS člen 22, 25. ZPP člen 5, 333, 343, 343/4. SPZ člen 111.
pravica do pritožbe – pravica do enakega varstva pravic
Zahtevku za plačilo s pogodbo dogovorjene denarne kazni je prvostopno sodišče ugodilo, v razlogih sodbe pa se izreklo, da se je v dokaznem postopku prva od očitanih kršitev izpolnitvene obveznosti tožene stranke (obremenjenost izročenega stanovanja s hipoteko) potrdila, druga (prepozna izročitev stanovanja) pa ne. Na osnovi pritožbe tožene stranke je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi prva od očitanih kršitev ni podana, sodbe pa ni spremenilo (zahtevka zavrnilo). Zaradi pravice tožeče stranke do pritožbe in enakega varstva pravic je prvostopenjska odločitev razveljavljena.
PGU v 55. členu sicer res določa, da se lahko pogodbena kazen uveljavlja vse do konca končnega obračuna, kar pa še ne pomeni, da upniku, ki je sprejel izpolnitev, ne bi bilo potrebno nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Pravica do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer zamude preneha, če pogodbi zvesta stranka sprejme izpolnitev in nemudoma ne izjavi, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064544
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 833, 833/1. ZPP člen 262, 262/1.
dokazovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba - domneva o popolnosti listine - zaslišanje stranke - špedicijska pogodba - izostanek stranke z naroka - dogovor o stranskih točkah
Točka Č Pogodbe nakazuje na možnost nadaljnjega poslovnega sodelovanja med pogodbenima strankama. Če je do njega kasneje prišlo (pritožnika v pritožbi govorita o kasnejšem poslovnem razmerju), pa to zagotovo ni stvar Pogodbe o nakupu kave. Takega morebitnega kasnejšega dogovora pa ni mogoče podvreči določbi 2. odstavka 71. člena ZOR o stranskih točkah kupoprodajne pogodbe, saj gre za povsem drug pravni posel.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 244, 244/1, 393, 393/1.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil začet 01. 12. 2010. Pravne posledice začetka stečajnega postopka (ustavitev oziroma prekinitev izvršbe), ki nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, so nastopile že s tem dnem, kar pa je pred 20. 12. 2010, ko bi Z. pri izvrševanju sklepa o izvršbi to še lahko upošteval.
začasna odredba – neznatna škoda za dolžnika – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – obremenitev nepremičnine po nastopu terjatve
Okoliščina, da je tožena stranka obremenila nepremičnini s hipoteko po nastopu tožničine terjatve, še ne daje upravičenja do izdaje začasne odredbe, saj je odločilna okoliščina, da ni bilo verjetnostno izkazano, da je tožena stranka obremenila nepremičnini s hipoteko iz razloga, da bi zmanjševala svoje premoženje in na ta način poskušala preprečiti oziroma otežiti uveljavitev tožničine terjatve.
zastaranje odškodninskih terjatev – začetek teka zastaralnih rokov – zaključek zdravljenja – ustalitev posledic poškodbe
Obiskovanje zdravnika, ki ne predpiše več nobenega zdravljenja še ne utemeljuje kasnejšega začetka zastaralnega roka in tudi ne zadošča za zaključek, da je tožnik pri ugotavljanju obsega škode ravnal z zadostno skrbnostjo, ko se je z ustalitvijo posledic seznanil šele pri zadnjem obisku zdravnika.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZJ člen 14. ZGO člen 2. ZGV člen 26. ZGJS člen 6, 53. SPZ člen 19, 19/1.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - obvezna lokalna javna služba - vzdrževanje z dajanjem koncesije - koncesionirana gospodarska javna služba - razmerje koncesionar - koncedent
Za škodo, nastalo zaradi opuščenega zimskega čiščenja javnih površin kot javnega dobra, je primarno odgovoren koncesionar, upravljavec kot koncedent pa le subsidiarno, če koncesionar odgovornost odkloni.
Tožnik mora v postopku postaviti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo (7. člen ZPP), navesti torej kršitev delodajalčevih obveznosti, ter se pri tem konkretno in natančno opredeliti do dolžnosti delodajalca, povedati kaj bi delodajalec moral storiti oziroma opustiti za varno delo. Tožnikovo navajanje le teh v postopku na prvi stopnji pravno pomembnih dejstev, pa je bilo zatrjevano prepozno, po prvem naroku in po izdelanem izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu, pri čemer tožnik ni zatrjeval, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno. Sodišče prve stopnje zato navedenih dejstev v postopku na prvi stopnji ni smelo upoštevati. Za procesno gradivo, s katerim utemeljuje svoj odškodninski zahtevek, nosi tožnik polno odgovornost. Če bi želel računati na uspeh v pravdi, bi moral pravočasno navesti vse trditve, ki substancirajo njegov odškodninski zahtevek tako glede temelja kot glede višine, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano ter presoja in preizkuša le dejansko trditveno podlago, ki jo sodišču v pravdi ponudita pravdni stranki.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Upoštevaje dejstvo, da so oziroma bi morale biti zakonska določba 123a. člena ZFPPIPP in določbe Pravilnika eINS odvetnikom (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, pritožbeno sodišče sodi, da prvostopenjsko sodišče posebnega opozorila na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, ni dolžno navesti. Niti ZFPPIPP niti ZPP takšne opozorilne dolžnosti sodišča ne predvidevata.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0063347
ZGD-1 člen 388, 388/2, 605, 605/2, 605/3, 605/3-1, 607, 607/3, 614. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/9.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – računanje roka – materialni prekluzivni rok – dela prost dan – odmera stroškov
Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ.
Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen ne glede na to, ali neplačani stroški spadajo med stroške upravljanja v ožjem pomenu ali med stroške obratovanja in vzdrževanja objekta. Ker tožeča stranka ni upravičena do plačila stroškov iz nobenega od obeh sklopov, dejstvo, katerih stroškov tožena stranka ni plačala, ni relevantno.
ZPP člen 168, 168/5, 338, 338/2, 365, 365-3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZSV člen 25a.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo takse za pritožbo
Gre v tem primeru za vprašanje plačila ali neplačila sodne takse, v takšnem primeru pa je sodna praksa že zavzela stališče, da za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ni sodne takse.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021128
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 116.
začasna odredba – verjetnost terjatve – varstvo in koristi otroka - spolna zloraba otroka
Začasna odredba, izdana v zakonskih sporih je praviloma ureditvene (regulacijske) narave. Po sodni praksi je začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok, o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov izjemno in začasno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Izda se lahko le v primeru, če se pokaže, da varstvo in koristi otroka terjata nujno ukrepanje že tekom postopka.
Samo dejstvo obstoja tožilsko preiskovalnega postopka v obravnavani zadevi ne zadošča za izkaz verjetnosti terjatve za izdajo predlagane začasne odredbe, ker ta ni izkazana zraven dokazov, izvedenih v tem pravdnem postopku, tudi z dokazi iz same tožilsko preiskovalne zadeve.
ZOR člen 124, 279, 279/2, 324, 324/2, 372, 1004, 1004/3, 1010, 1011, 1019, 1019/1, 1019/3.
posojilna pogodba – poroštvo – porok – notifikacijska dolžnost – kršitev notifikacijske dolžnosti – odstop od pogodbe – zastaranje – zastaralni rok – pretrganje zastaranja – pretrganje zastaranja terjatve proti poroku – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti
Iz posojilne pogodbe je razvidno, da ima banka pravico razdreti pogodbo zaradi nerednega plačevanja anuitet. Gre za njeno pravico in ne za dolžnost.
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost.
Proti poroku se zastaranje pretrga le, če je bilo pretrgano zastaranje zoper glavnega dolžnika zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika.