tožba - pristojnost sodišča - tožba zaradi motenja posesti
Gre za motenje posesti radijske frekvence na območju, ki ga pokriva radijski oddajnik, ki stoji na ozemlju Republike Slovenije, motilno ravnanje pa ima izvor v drugi državi članici. Zato ni odločilno, da gre za tožbo, predvideno v Stvarnopravnem zakoniku, temveč da gre za tožbo, ki se nanaša na škodljivo ravnanje pravne osebe s sedežem v drugi državi članici, ki povzroča škodljive učinke na območju ozemlja, ki ga pokriva jurisdikcija Republike Slovenije.
Zaslišanje prič in strank ni primeren dokaz oz. je brez dodatnih dokaznih sredstev nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da novozgrajena avtocesta cesta obremenjuje okolje preko normalne meje.
Tožniki degradacijo okolja podajajo z vidika idiličnega naravnega okolja, v katerem so živeli pred gradnjo, kar ni ustrezna podlaga za ocenjevanje vplivov avtoceste na okolje oz. prekomernosti teh vplivov. Ker se kolje, v katerem tožniki živijo, urbanizira, tako ocenjevanje ni mogoče.
Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve.
Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev.
Sodišče prve stopnje bi moralo zadostno skrbnost tožničinega ravnanja presojati z upoštevanjem ugotovljenih okoliščin v času sklepanja spornega pravnega posla. Zatrjevana okoliščina, da so delavci toženk tožnici zagotovili, da nepremičnina ostane njena last, če bo posojilo odplačala v skladu z leasing pogodbo, in predlagani dokazi z zaslišanjem prič, zadoščajo za sklep, da je tožnica dovolj konkretizirala dejansko podlago za zatrjevano s prevaro povzročeno njeno zmoto.
To, da upnik sam izpolni listino o dolgu v svojo korist, je glavna značilnost bianco menice. S pravilno izpolnitvijo postane bianco menica prava menica in podpisnika zavezuje tudi za nazaj. Da je bianco menica izpolnjena v nasprotju z dogovorom, dokazuje menični dolžnik.
posojilna pogodba – pogodba o finančnem leasingu – oderuške obresti
V kolikor namreč stranki v pogodbi svojega obligacijskega razmerja oziroma pravic in obveznosti ne uredita v celoti, je potrebno glede vseh ostalih vprašanj uporabiti določbe splošnega dela OZ. Če bi stranki želeli izključiti uporabo določb OZ o odstopu od pogodbe, bi le-to morali izrecno določiti v pogodbi. Ker slednjega nista storili, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je oprlo na 108. člen OZ.
Zakon o zemljiški knjigi Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930 paragraf 69. ZZK-1 člen 243. ZZT člen 14.
izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost predpisov – upravna odločba – neobstoječa sodba
Sodišče prve stopnje je pravočasnost vložene izbrisne tožbe pravilno presojalo glede na določila zakona, veljavnega v času, ko je bil predlagan zemljiškoknjižni vpis, katerega veljavnost tožnik izpodbija. V obravnavanem primeru se tako glede rokov za izbrisno tožbo uporabljajo določila paragrafa 69 predvojnega ZZK Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930, saj kasneje veljavna ZZK in ZZK-1 v prehodnih določbah vprašanj v zvezi z roki za vložitev izbrisne tožbe glede na prej veljavne predpise nista uredila.
Upravne odločbe v pravdnem postopku ni mogoče izreči za nične. Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje določene upravne odločbe in ugotavljanje njene veljavnosti v pravdnem postopku bi bilo mogoče le izjemoma, samo v tistih primerih, ko so procesne hibe, zagrešene v upravnem postopku, tako pomembne in očitne, da odločbe sploh ni mogoče šteti za odločbo in je primerljiva z v teoriji civilnega procesnega prava imenovano neobstoječo sodbo.
Določilo 112. člena ZPP ne ureja primerov, ko si sodišča med seboj odstopajo zadeve v nadaljnje reševanje. Določitev nepristojnega sodišča s strani drugega sodišča tako nima nobenega učinka na materialne in procesne pravice strank.
Samostojni podjetnik po ZGD je fizična oseba, zaradi česar status samostojnega podjetnika na pasivno legitimacijo tožene stranke kot fizične osebe nima vpliva.
prekarij – brezplačna uporaba stanovanja – vrnitev izposojene stvari
Med strankama ni bilo sklenjeno najemno razmerje. Ker torej čas uporabe stanovanja ni bil dogovorjen in ga niti toženec v pritožbi ne zatrjuje drugače, kot da naj bi šlo za dogovor „za nedoločen čas“, je prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo razmerje pravdnih strank kot prekaristično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068309
ZPP člen 227, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – edicijska dolžnost – navidezna pogodba
Če tožnik trdi, da toženka s sredstvi za plačilo kupnine ni razpolagala ter nasprotni stranki obenem predlaga, naj predloži relevantne listine, ki bi dokazovale, da je ta razpolagala s sredstvi za kupnino, sodišče pa se do tako zasnovanega procesnega gradiva sploh ne opredeli, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če bi bilo namreč izpolnitveno dejanje kupca (plačilo kupnine) uresničeno v skladu z njegovo pogodbeno zavezo, potem bi bilo logično izključeno, da bi bila takšna pogodba zgolj navidezna. Stranke navidezne pogodbe namreč z navideznimi zavezami v njej ne mislijo resno, kaj šele, da bi takšne zaveze tudi izpolnile.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
gradbena pogodba – pisnost pogodbe – ustnost pogodbe – kasnejši ustni dogovori – forma ad valorem
Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru oblika predpisana zaradi varstva tožene stranke (naročnik), je kasnejši usten dogovor o 2% popustu veljaven, sodišče prve stopnje pa je določilo 4. odstavka 51. člena OZ tudi pravilno uporabilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067737
ZPP člen 337. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43.
dobra vera - najem - poslovni prostor - najemna pogodba - nedovoljena pritožbena novota - priposestvovanje
Dobroverni lastniški posestnik je le tista oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, torej je o tem dejstvu v opravičljivi zmoti. S tem, ko tožena stranka trdila, da ima sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, je izključeno, da bi bila dobroverni lastniški posestnik.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5/3.
nedovoljena pritožba
Ker je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari razveljavilo in razveljavilo tudi sklep o povrnitvi stroškov z dne 24.11.2010, ki nima samostojne narave, saj je odločitev o stroških odvisna od uspeha strank v postopku, se izkaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo proti sklepu in se šteje njena pritožba proti sklepu o stroških za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068311
ZPP člen 8. SPZ člen 218, 223.
dokazi in dokazna ocena – dokazna ocena izpovedbe prič – opredelitev do dokazov – stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Ker so bile torej priložene fotografije jasne in objektivne ter kot take najbolj primeren in zanesljiv dokaz za ugotavljanje stanja terena na relevantnem območju v določenem časovnem obdobju, se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati do izpovedb prič in pravdnih strank glede tega, kdaj so bili opravljeni izkopi na trasi služnostne poti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – podaljšanje zavarovanja – blokada denarnih sredstev – genus – vrstni red zavarovanja terjatev – obveznost dolžnikovega dolžnika – veljavnost začasne odredbe – prekrivanje več začasnih odredb – neprerekana dejstva – zadržanje izplačila istih denarnih sredstev – zastavna pravica na zadržanih denarnih sredstvih – prednost drugih terjatev – odgovornost organizacije za plačilni promet – opustitev obvestitve – izvršljiv plačilni nalog – nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi
Začasna odredba, izdana po 4. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ, upniku nudi le varstvo pred morebitnimi dolžnikovimi razpolaganji v višini zadržanih denarnih sredstev, ne zaščiti pa ga pred morebitnimi prisilnimi izvršitvami sklepov o izvršbi v korist drugih upnikov.
Dokazno breme za dokazovanje dejstva, da bi dolžnica (organizacija za plačilni promet) denarna sredstva v določenem znesku lahko zadržala oz. odtegnila in izplačala upnici, je na upnici, saj gre za zatrjevanje obstoja pozitivnega dejstva.