Stvarnopravni učinki morebiti uspešno uveljavljenega zahtevka za vrnitev darila bodo nastopili šele s spremembo lastninskih vpisov v zemljiški knjigi. Takšna bodoča morebitna sprememba pa ni ovira, da sodišče prve stopnje kljub obligacijskemu zahtevku na vrnitev darila, postopek delitve nepremičnine nadaljuje, upoštevajoč sedanje (nesporno) zemljiškoknjižno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZIZ-H člen 7.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – popoln predlog za izvršbo - identifikacijski podatki dolžnika – preverjanje resničnosti podatkov v elektronskih evidencah – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da je upnik v roku vložil dopolnjen predlog za izvršbo, v katerem je navedel tudi davčno številko dolžnice in s tem izpolnil pogojno obveznost iz drugega odstavka 41. člena ZIZ, pa sodišče prve stopnje ni več imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici, navedenih v predlogu za izvršbo in bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov o dolžnici. Sodišče opravi preverbo v elektronsko dosegljivih evidencah le v primeru, če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ in ga v predlogu za izvršbo ne navede, kar v predmetni zadevi, ko je upnik ta podatek navedel, ni bilo potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067737
ZPP člen 337. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43.
dobra vera - najem - poslovni prostor - najemna pogodba - nedovoljena pritožbena novota - priposestvovanje
Dobroverni lastniški posestnik je le tista oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, torej je o tem dejstvu v opravičljivi zmoti. S tem, ko tožena stranka trdila, da ima sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, je izključeno, da bi bila dobroverni lastniški posestnik.
Sodišče je tisto, ki odloča, katere dokaze bo izvedlo. Ko sodišče ugotovi, da že izvedeni dokazi zadoščajo za njegovo odločitev, nadaljnje izvajanje dokazov zavrne.
V skladu z določbo 2. odstavka 72. člena SPZ skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Navedeno določbo ni mogoče razumeti tako, da bi bila solidarna odgovornost podana le, kadar skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – aktivna legitimacija
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za uveljavljanje plačila stroškov obratovanja od drugega etažnega lastnika, če so bili ti stroški plačani iz njihovih sredstev.
vročitev odgovora na tožbo v družinskem sporu – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da sodišče odgovora na tožbo ni vročilo tožeči stranki, predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki terja razveljavitev sodbe. Na to procesno dejstvo tožeča stranka ni mogla sklepati iz ravnanja sodišča (neizdaja zamudne sodbe), ker gre za družinski spor, v katerem je izdaja zamudne sodbe izključena.
Če zavezanec za prodajo proda stanovanje tretji osebi, mora tožnik istočasno zahtevati razveljavitev kupoprodajne pogodbe in odkup stanovanja po določbah SZ.
Zavezanec za plačilo sodnih taks v postopku za dovolitev sodnega depozita kot predlagalnem postopku je nedvomno predlagatelj, ki je predlagal uvedbo postopka. Navedeno pomeni, da nasprotni udeleženec ni taksni zavezanec za plačilo takse za depozit.
Sodišče prve stopnje bi moralo zadostno skrbnost tožničinega ravnanja presojati z upoštevanjem ugotovljenih okoliščin v času sklepanja spornega pravnega posla. Zatrjevana okoliščina, da so delavci toženk tožnici zagotovili, da nepremičnina ostane njena last, če bo posojilo odplačala v skladu z leasing pogodbo, in predlagani dokazi z zaslišanjem prič, zadoščajo za sklep, da je tožnica dovolj konkretizirala dejansko podlago za zatrjevano s prevaro povzročeno njeno zmoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070834
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZMZPP člen 67.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju zakoncev – razpad življenjske skupnosti – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – pristojnost slovenskega sodišča – nepremičnina v tujini
Vlaganje zakonca (čeprav iz posebnih sredstev) v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino deleža na skupnem premoženju.
Z uveljavljanjem zahtevka, da je nepremičnina v S. njegovo posebno premoženje (toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala, da je skupno premoženje), je tožnik soglašal, da o nepremičnini v Republiki Hrvaški odloča sodišče Republike Slovenije.
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva na delež na skupnem premoženju, ne pa na višji delež na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je mogoče izjemoma odstopiti, med drugim v primeru vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
ZIZ člen 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 288.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izterjava preživnine - sklep o ugovoru – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.
prodajna pogodba – kritna prodaja – kritni kup – pobotni ugovor – razdrta prodajna pogodba – odstop od prodajne pogodbe – učinki razveze pogodbe – vrnitev danega – odškodnina zaradi razveze pogodbe – pobot
Tožeča stranka bi bila upravičena do dobave blaga, ob njeni zavezi, da blaga ne bo prodajala, le v primeru, če bi dokazala, da sta stranki njune obveznosti iz osnovne prodajne pogodbe spremenili tako, kot to zatrjuje tožeča stranka. Možnost, da tožena stranka blago dobavi tožeči stranki, ki ga ta ne sme prodajati naprej, predstavlja spremembo pogodbe in v celoti nov dogovor strank.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5/3.
nedovoljena pritožba
Ker je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari razveljavilo in razveljavilo tudi sklep o povrnitvi stroškov z dne 24.11.2010, ki nima samostojne narave, saj je odločitev o stroških odvisna od uspeha strank v postopku, se izkaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo proti sklepu in se šteje njena pritožba proti sklepu o stroških za umaknjeno.
delitev solastnine – fizična delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti
Civilna delitev predstavlja izjemo in se opravi le, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.
Naloga sodišča prve stopnje je, da ob delitvi solastnine celovito uredi razmerje med solastniki. Glede na to, da je nasprotni udeleženec med postopkom na prvi stopnji ves čas poudarjal, da v primeru, da se opravi predlagana delitev, do svoje nepremičnine ne bo imel dostopa z avtomobilom, bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je njegova zahteva po ustanovitvi služnosti utemeljena.
Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve.
Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev.
priposestvovanje – opravičljiva zmota – priposestvovanje dela nepremičnine – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Institut priposestvovanja omogoča, da po preteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje. Tisti, ki določen čas izvršuje lastniška upravičenja in je že de facto imetnik lastninske pravice, to pravico pridobi ob zakonitih pogojih tudi de iure. Tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje ni imel razloga, da bi podvomil v lastninsko pravico svojih pravnih prednikov na spornem delu, zato mu ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti z opustitvijo vpogleda v mapno kopijo. Tožnikova zmota je opravičljiva, saj je bil kot posestnik z ozirom na okoliščine prepričan, da je stvar njegova. Ni šlo namreč za celo parcelo, ampak del parcel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068311
ZPP člen 8. SPZ člen 218, 223.
dokazi in dokazna ocena – dokazna ocena izpovedbe prič – opredelitev do dokazov – stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Ker so bile torej priložene fotografije jasne in objektivne ter kot take najbolj primeren in zanesljiv dokaz za ugotavljanje stanja terena na relevantnem območju v določenem časovnem obdobju, se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati do izpovedb prič in pravdnih strank glede tega, kdaj so bili opravljeni izkopi na trasi služnostne poti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – podaljšanje zavarovanja – blokada denarnih sredstev – genus – vrstni red zavarovanja terjatev – obveznost dolžnikovega dolžnika – veljavnost začasne odredbe – prekrivanje več začasnih odredb – neprerekana dejstva – zadržanje izplačila istih denarnih sredstev – zastavna pravica na zadržanih denarnih sredstvih – prednost drugih terjatev – odgovornost organizacije za plačilni promet – opustitev obvestitve – izvršljiv plačilni nalog – nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi
Začasna odredba, izdana po 4. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ, upniku nudi le varstvo pred morebitnimi dolžnikovimi razpolaganji v višini zadržanih denarnih sredstev, ne zaščiti pa ga pred morebitnimi prisilnimi izvršitvami sklepov o izvršbi v korist drugih upnikov.
Dokazno breme za dokazovanje dejstva, da bi dolžnica (organizacija za plačilni promet) denarna sredstva v določenem znesku lahko zadržala oz. odtegnila in izplačala upnici, je na upnici, saj gre za zatrjevanje obstoja pozitivnega dejstva.