Preživninsko breme mora biti porazdeljeno med oba roditelja. Tožnik s tožbo ne zahteva ukinitve plačila preživnine, ki mu je bila naložena s sodbo. Vendar pa je poleg naložene mu preživnine, nosil tudi breme preživljanja v obsegu, ki bi ga bila dolžna nositi toženka. Zakon mu daje pravico, da te stroške od toženke izterja.
SZ-1 člen 18, 19, 25, 25/1. SPZ člen 99, 100, 105.
negatorna tožba – izročitev ključev – solastniki - skupni deli večstanovanjske stavbe – sklep etažnih lastnikov – redno upravljanje – način uporabe skupnih delov
Streha pa, tudi če je ravna in izgleda kot terasa, ni namenjena sušenju perila. Za tako uporabo bi moral obstajati izrecen dogovor etažnih lastnikov, zapisan v pogodbi o medsebojnih razmerjih. Te pa etažni lastniki obravnavanega objekta nimajo sklenjene. Tožnika kot solastnika skupnih delov stavbe sicer imata pravico dostopati tudi do tega dela stavbe, nimata pa pravice na skupnem delu, ki ni opredeljen kot sušilnica, sušiti perila.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – nenadomestljiva škoda
Ker tožnik lahko dostopa do vinograda po drugi poti in ga obdeluje, niso izkazane okoliščine, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe. Posebej glede na trditveno podlago bi drugačna odločitev pomenila, da se ne odloča o zavarovanju terjatve in gre že za regulacijo pravnih razmerij, o katerih pa se bo odločalo s sklepom o utemeljenosti zatrjevanega motilnega ravnanja toženca. Sodna praksa je enotna, da je treba restriktivno presojati regulacijske začasne odredbe, katerih vsebina je identična tožbenemu zahtevku in jim slediti le v primeru utemeljeno izkazane nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba etažne lastnine
Tretji odstavek 29. člena ZVEtL pomeni, da je upravičeni predlagatelj tudi tisti, ki ima že vpisano lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu po prejšnjih predpisih in velja za situacijo, ko etažna lastnina še ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti.
prispevek oškodovanca k nastanku škode – nevarna stvar
Zahteva, da bi nevarnost, ki izvira iz stroja za rezkanje (nevarna stvar), delavec moral zmanjšati s pripomočkom, ki bi si ga moral izdelati sam, pri čemer je jasno zgolj to, naj bi bil ta pripomoček lesen, ne pa tudi, kako naj bi si z njim pomagal, pomeni neupravičeno prelaganje iz stroja izhajajoče nevarnosti, ki je riziko lastnika stvari, na delavca.
ZIZ člen 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 288.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izterjava preživnine - sklep o ugovoru – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.
priposestvovanje – opravičljiva zmota – priposestvovanje dela nepremičnine – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Institut priposestvovanja omogoča, da po preteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje. Tisti, ki določen čas izvršuje lastniška upravičenja in je že de facto imetnik lastninske pravice, to pravico pridobi ob zakonitih pogojih tudi de iure. Tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje ni imel razloga, da bi podvomil v lastninsko pravico svojih pravnih prednikov na spornem delu, zato mu ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti z opustitvijo vpogleda v mapno kopijo. Tožnikova zmota je opravičljiva, saj je bil kot posestnik z ozirom na okoliščine prepričan, da je stvar njegova. Ni šlo namreč za celo parcelo, ampak del parcel.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – prekinitev postopka
Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode.
dodatni sklep o dedovanju – kasneje najdeno premoženje – pozneje najdeno premoženje – premično premoženje – premičnine
ZD v prvem odstavku 221. člena jasno določa, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju izda nov (dodatni) sklep o dedovanju le v primeru, če se najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini. Da so dediči po pokojnem že ob izdaji sklepa o dedovanju vedeli za premoženje, glede katerega zahteva izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ter popis in cenitev, predlagatelj v predlogu izrecno navaja. Torej ne gre za kasneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo. V slovenski sodni praksi ni zaslediti stališča, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso. Dediči, navedeni v sklepu o dedovanju, podedujejo vse, kar je bilo zapustnikovo, zato ni nujno, da je s sklepom o dedovanju ugotovljen natančen obseg zapuščine. Praviloma se v sklep o dedovanju ne piše premičnin, ki se nahajajo v nepremičnini, katera je predmet sklepa o dedovanju.
Določilo 112. člena ZPP ne ureja primerov, ko si sodišča med seboj odstopajo zadeve v nadaljnje reševanje. Določitev nepristojnega sodišča s strani drugega sodišča tako nima nobenega učinka na materialne in procesne pravice strank.
Samostojni podjetnik po ZGD je fizična oseba, zaradi česar status samostojnega podjetnika na pasivno legitimacijo tožene stranke kot fizične osebe nima vpliva.
prekarij – brezplačna uporaba stanovanja – vrnitev izposojene stvari
Med strankama ni bilo sklenjeno najemno razmerje. Ker torej čas uporabe stanovanja ni bil dogovorjen in ga niti toženec v pritožbi ne zatrjuje drugače, kot da naj bi šlo za dogovor „za nedoločen čas“, je prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo razmerje pravdnih strank kot prekaristično.
Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve.
Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev.
Sodišče je tisto, ki odloča, katere dokaze bo izvedlo. Ko sodišče ugotovi, da že izvedeni dokazi zadoščajo za njegovo odločitev, nadaljnje izvajanje dokazov zavrne.
V skladu z določbo 2. odstavka 72. člena SPZ skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Navedeno določbo ni mogoče razumeti tako, da bi bila solidarna odgovornost podana le, kadar skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo.
posojilna pogodba – pogodba o finančnem leasingu – oderuške obresti
V kolikor namreč stranki v pogodbi svojega obligacijskega razmerja oziroma pravic in obveznosti ne uredita v celoti, je potrebno glede vseh ostalih vprašanj uporabiti določbe splošnega dela OZ. Če bi stranki želeli izključiti uporabo določb OZ o odstopu od pogodbe, bi le-to morali izrecno določiti v pogodbi. Ker slednjega nista storili, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je oprlo na 108. člen OZ.
Zakon o zemljiški knjigi Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930 paragraf 69. ZZK-1 člen 243. ZZT člen 14.
izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost predpisov – upravna odločba – neobstoječa sodba
Sodišče prve stopnje je pravočasnost vložene izbrisne tožbe pravilno presojalo glede na določila zakona, veljavnega v času, ko je bil predlagan zemljiškoknjižni vpis, katerega veljavnost tožnik izpodbija. V obravnavanem primeru se tako glede rokov za izbrisno tožbo uporabljajo določila paragrafa 69 predvojnega ZZK Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930, saj kasneje veljavna ZZK in ZZK-1 v prehodnih določbah vprašanj v zvezi z roki za vložitev izbrisne tožbe glede na prej veljavne predpise nista uredila.
Upravne odločbe v pravdnem postopku ni mogoče izreči za nične. Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje določene upravne odločbe in ugotavljanje njene veljavnosti v pravdnem postopku bi bilo mogoče le izjemoma, samo v tistih primerih, ko so procesne hibe, zagrešene v upravnem postopku, tako pomembne in očitne, da odločbe sploh ni mogoče šteti za odločbo in je primerljiva z v teoriji civilnega procesnega prava imenovano neobstoječo sodbo.
Tožnik (izvšitelj) bi moral izgubljeni dobiček dokazati z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov. Izvršitelj bi moral za vsako posamezno izvršilno zadevo (z mejnim pragom verjetnosti) dokazati, da bi opravil zatrjevana izvršitvena dejanja (seznanitev in vpis zadeve, obračun zamudnih obresti, rubež, prva in druga dražba, pridobitev podatkov o motornem vozilu, obračun stroškov in 5 odstotni pavšal). Vendar tožnik niti ni razvil trditvene podlage v tej smeri in to kljub ugovoru tožene stranke, da zaradi narave izvršilnega postopka takšne trditve ni mogoče postaviti vnaprej za vse vtoževane izvršbe.
Upnik bi tako v predlogu za izdajo začasne odredbe moral vsaj verjetno izkazati potrebo ali upravičen interes za dodelitev stvari, ki jih v predlogu navaja (vključno z denarjem, za katerega je uveljavljal, da sodi v skupno premoženje). Zaradi pomanjkljive trditvene podlage v predlogu torej sodišče prve stopnje iz predloga utemeljeno ni moglo izluščiti podaje dajatvenega zahtevka.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem – korist od uporabe nepremičnine
Ni pomembno ali za obogatenega pomeni pridobitev stvari objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Skratka pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.