Stvarnopravni učinki morebiti uspešno uveljavljenega zahtevka za vrnitev darila bodo nastopili šele s spremembo lastninskih vpisov v zemljiški knjigi. Takšna bodoča morebitna sprememba pa ni ovira, da sodišče prve stopnje kljub obligacijskemu zahtevku na vrnitev darila, postopek delitve nepremičnine nadaljuje, upoštevajoč sedanje (nesporno) zemljiškoknjižno stanje.
Če zavezanec za prodajo proda stanovanje tretji osebi, mora tožnik istočasno zahtevati razveljavitev kupoprodajne pogodbe in odkup stanovanja po določbah SZ.
vročitev odgovora na tožbo v družinskem sporu – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da sodišče odgovora na tožbo ni vročilo tožeči stranki, predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki terja razveljavitev sodbe. Na to procesno dejstvo tožeča stranka ni mogla sklepati iz ravnanja sodišča (neizdaja zamudne sodbe), ker gre za družinski spor, v katerem je izdaja zamudne sodbe izključena.
prodajna pogodba – kritna prodaja – kritni kup – pobotni ugovor – razdrta prodajna pogodba – odstop od prodajne pogodbe – učinki razveze pogodbe – vrnitev danega – odškodnina zaradi razveze pogodbe – pobot
Tožeča stranka bi bila upravičena do dobave blaga, ob njeni zavezi, da blaga ne bo prodajala, le v primeru, če bi dokazala, da sta stranki njune obveznosti iz osnovne prodajne pogodbe spremenili tako, kot to zatrjuje tožeča stranka. Možnost, da tožena stranka blago dobavi tožeči stranki, ki ga ta ne sme prodajati naprej, predstavlja spremembo pogodbe in v celoti nov dogovor strank.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZIZ-H člen 7.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – popoln predlog za izvršbo - identifikacijski podatki dolžnika – preverjanje resničnosti podatkov v elektronskih evidencah – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da je upnik v roku vložil dopolnjen predlog za izvršbo, v katerem je navedel tudi davčno številko dolžnice in s tem izpolnil pogojno obveznost iz drugega odstavka 41. člena ZIZ, pa sodišče prve stopnje ni več imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici, navedenih v predlogu za izvršbo in bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov o dolžnici. Sodišče opravi preverbo v elektronsko dosegljivih evidencah le v primeru, če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ in ga v predlogu za izvršbo ne navede, kar v predmetni zadevi, ko je upnik ta podatek navedel, ni bilo potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067737
ZPP člen 337. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43.
dobra vera - najem - poslovni prostor - najemna pogodba - nedovoljena pritožbena novota - priposestvovanje
Dobroverni lastniški posestnik je le tista oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, torej je o tem dejstvu v opravičljivi zmoti. S tem, ko tožena stranka trdila, da ima sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, je izključeno, da bi bila dobroverni lastniški posestnik.
Sodišče je tisto, ki odloča, katere dokaze bo izvedlo. Ko sodišče ugotovi, da že izvedeni dokazi zadoščajo za njegovo odločitev, nadaljnje izvajanje dokazov zavrne.
V skladu z določbo 2. odstavka 72. člena SPZ skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Navedeno določbo ni mogoče razumeti tako, da bi bila solidarna odgovornost podana le, kadar skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
gradbena pogodba – pisnost pogodbe – ustnost pogodbe – kasnejši ustni dogovori – forma ad valorem
Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru oblika predpisana zaradi varstva tožene stranke (naročnik), je kasnejši usten dogovor o 2% popustu veljaven, sodišče prve stopnje pa je določilo 4. odstavka 51. člena OZ tudi pravilno uporabilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Tožnik (izvšitelj) bi moral izgubljeni dobiček dokazati z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov. Izvršitelj bi moral za vsako posamezno izvršilno zadevo (z mejnim pragom verjetnosti) dokazati, da bi opravil zatrjevana izvršitvena dejanja (seznanitev in vpis zadeve, obračun zamudnih obresti, rubež, prva in druga dražba, pridobitev podatkov o motornem vozilu, obračun stroškov in 5 odstotni pavšal). Vendar tožnik niti ni razvil trditvene podlage v tej smeri in to kljub ugovoru tožene stranke, da zaradi narave izvršilnega postopka takšne trditve ni mogoče postaviti vnaprej za vse vtoževane izvršbe.
Upnik bi tako v predlogu za izdajo začasne odredbe moral vsaj verjetno izkazati potrebo ali upravičen interes za dodelitev stvari, ki jih v predlogu navaja (vključno z denarjem, za katerega je uveljavljal, da sodi v skupno premoženje). Zaradi pomanjkljive trditvene podlage v predlogu torej sodišče prve stopnje iz predloga utemeljeno ni moglo izluščiti podaje dajatvenega zahtevka.
ZIZ člen 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 288.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izterjava preživnine - sklep o ugovoru – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.
delitev solastnine – fizična delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti
Civilna delitev predstavlja izjemo in se opravi le, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.
Naloga sodišča prve stopnje je, da ob delitvi solastnine celovito uredi razmerje med solastniki. Glede na to, da je nasprotni udeleženec med postopkom na prvi stopnji ves čas poudarjal, da v primeru, da se opravi predlagana delitev, do svoje nepremičnine ne bo imel dostopa z avtomobilom, bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je njegova zahteva po ustanovitvi služnosti utemeljena.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – stvarna služnost – pojem – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – zemljišče v družbeni lastnini
Sporna parcela je bila tedaj družbena lastnina, na kateri priposestvovanje stvarne služnosti ni bilo mogoče. Prav tako ni bilo mogoče na podlagi pravnega posla, sklenjenega med fizičnimi osebami na zemljišču v družbeni lasti, ustanoviti stvarno služnost. Le takšna stvarnopravna pravica pa bi lahko imela učinke tudi na tožnico, kot novo lastnico služečega zemljišča, upoštevaje pravne učinke stvarne služnosti, ki bremenijo vsakokratnega lastnika služečega zemljišča.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – aktivna legitimacija
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za uveljavljanje plačila stroškov obratovanja od drugega etažnega lastnika, če so bili ti stroški plačani iz njihovih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.
To, da upnik sam izpolni listino o dolgu v svojo korist, je glavna značilnost bianco menice. S pravilno izpolnitvijo postane bianco menica prava menica in podpisnika zavezuje tudi za nazaj. Da je bianco menica izpolnjena v nasprotju z dogovorom, dokazuje menični dolžnik.