nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
cenilno poročilo – pripombe na cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine – pavšalna in prepozna pritožbena graja
Pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena, so pa tudi prepozni v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.
Tožeči stranki pripada civilna kazen tudi v primeru, ko gre za kršitve materialnih avtorskih pravic, med katere spada tudi pravica do javnega izvajanja. Dolžnost pridobitve pravic in plačila za uporabo obstaja tudi v primeru, ko gre za kolektivno upravljanje avtorskih pravic. Tožena stranka ni posredovala sporeda del in vseh podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, nato pa kljub pozivu tožeče stranke pred vložitvijo tožbe ni plačala ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del, kar predstavlja pravno podlago za civilno kazen.
ZFPPIPP člen 399, 339-4, 400, 400/4. OZ člen 1012.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika – zakonske ovire za odpust obveznosti – poroštvo
Ob ugotovljenih dejstvih prvostopenjskega sodišča, da je dolžnica ob najemu kreditov prejemala neto plačo 1.202,05 EUR in da je tudi solastnica nepremičnine do ½, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, ni mogoče zaključiti, da se je dolžnica z najemom kreditov pri upniku (v skupni višini 13.700,00 EUR z odplačilno dobo 60 mesecev) zadolževala nesorazmerno z njenim premoženjskim stanjem. Takega sklepanja ne utemeljuje niti dejstvo, da je dolžnica prevzela poroštvo za moževe kreditne obveznosti. S poroštveno pogodbo se namreč porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Da je odložni pogoj (dolžnikovo neplačilo njegovih že zapadlih obveznosti, za katere je dolžnica prevzela poroštvo), v času dolžničinega najema kreditov pri pritožniku že nastopil, pa pritožnik niti ne zatrjuje.
Pritožnik ni izkazal, da se je dolžnica tudi po izgubi zaposlitve še zadolževala, splošno znano pa je, da izguba zaposlitve hitro spremeni plačilno sposobnost dolžnika.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – priposestvovanje pred nacionalizacijo – konkurenca dveh pridobitnih naslovov
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnine toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestvovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica svoj zahtevek za prenehanje stvarne služnosti utemeljuje z navedbo dejstev, pravnorelevantnih za presojo na podlagi 2. alineje 223. člena SPZ, vendar v zvezi s tem ni ugotovilo pravno odločilnega dejstva, ki ga je zatrjevala tožnica, tj. da toženca že več kot 20 let ne izvršujeta peš hoje po tožničini parceli v korist svojih nepremičnin.
URS člen 25. OZ člen 336, 346, 355, 355/1, 355/1-6. ZPP člen 165, 165/4, 214, 285, 286, 286/4, 355.
zastaranje – enoletni zastaralni rok – neprerekana dejstva – pravno relevantna dejstva – materialno procesno vodstvo – trditveno breme
Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, čeprav primerljive primere, saj je ustanova zastaranja tako pomembna, da morajo biti pravila o zastaranju kar se da določna, da lahko pravni subjekti v naprej predvidijo, kdaj in po poteku koliko časa preneha njihova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
Trditvam toženca tožnica ni substancirano oporekala. Neprerekanih dejstev ob tem, da je tožnica sama priznala, da je toženec poravnal nekatere stroške, ni treba posebej dokazovati.
Ni naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva.
Razjasnevalna obveznost sodišča ni neomejena, ampak je določena v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055494
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 10, 10/4,11, 11/1, 11/3, 11/4, 34, 34a. ZST-1A člen 6, 42, 42/1.
taksna obveznost – predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba
S predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 je bila taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti.
Čeprav je toženec v pritožbi uvodoma navedel, da se pritožuje zoper sodbo, pa je iz vsebine pritožbe razvidno, da izpodbija odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je sodišče pritožbo zmotno obravnavalo kot pritožbo zoper sodbo, jo je posledično nepravilno zavrglo kot prepozno.
Po 4. odst. 117.člena ZPP mora predlagatelj v primeru vložitve predloga zaradi zamude roka (v predmetni zadevi zamude roka za plačilo sodne takse), obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno dejanje. To pomeni, da bi moral toženec že z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje plačati zahtevano sodno takso, ne pa da je z vložitvijo predloga zahteval ponovno vročitev plačilnega naloga.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano, in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
izvršba na nepremičnino – neuspešna tretje javna dražba – ustavitev izvršbe – predlog za nadaljevanje izvršbe na isto nepremičnino
Ponovna dovolitev izvršbe na isti nepremičnini v istem postopku, v katerem je bila izvršba na te nepremičnine že ustavljena, ni možna, možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. V tem delu je bila namreč izvršba ustavljena iz razlogov po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato tako ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom.
sodba na podlagi odpovedi – odpadla pravna podlaga – odločba ustavnega sodišča
Čeprav je ustavno sodišče določbo 1. odst. 282. čl. ZPP po izdaji izpodbijane sodbe razveljavilo, takšna odločitev ustavnega sodišča glede na čl. 43 in 44 ZUstS učinkuje tudi v konkretnem primeru, saj zaradi vložene pritožbe v konkretnem pravnem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno.
Poškodovane stopnice, ki so prekrite s snegom predstavljajo tudi po mnenju sodišča druge stopnje nevarno stvar, saj tožniku ni mogoče očitati, da bi moral in mogel vedeti, četudi je po stopnicah že kdaj hodil, kje so stopnice poškodovane.
ZIZ člen 15, 225. ZPP člen 313, 313/3, 320, 320/2, 332, 429.
motenje posesti – rok za vložitev izvršilnega predloga - prepozen izvršilni predlog
Upnik ni opravil dolžne skrbnosti, ki ga posebej ob dejstvu, da gre za motenjsko pravdo zavezuje specialna določba 429. člena ZPP. Izvršilni predlog je vložil prepozno in zato izgubil pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, to je nadomestnega dejanja v smislu 225. člena ZIZ.