Kljub temu, da je bila pritožnica v pravnem pouku opozorjena oziroma poučena, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnica sodišču svoj ugovor – pritožbo poslala v fotokopiji brez originalnega podpisa, zato je odločitev prvostopnega sodišča, ki je tako pritožbo zavrglo, pravilna.
Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.
cesija – veljavnost prenosa dolga – obvestilo – veljavnost odstopa od kreditne pogodbe
Pri cesiji privolitev dolžnika za prenos njegovega dolga od enega upnika na drugega ni potrebna in tudi njegovo morebitno nestrinjanje s prenosom na njegovo veljavnost nima nobenega učinka. Prenositelj je dolžan dolžnika o prenosu le obvestiti, saj mu ta, v kolikor o prenosu ni obveščen, svojo obveznost lahko še naprej veljavno izpolni, čeprav je prenositelj na podlagi dogovora s prevzemnikom nima več pravice terjati. Terjatev do toženke je torej v obravnavanem primeru veljavno prešla na tožnico ne glede na to, ali se je toženka s tem strinjala, ali ne.
Kršenje pogodbenih določil pogojuje prevzem rizika s strani kršitelja pogodbe za vse posledice, ki izhajajo iz njegove kršitve. Teh ni mogoče pripisati pogodbi zvesti stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058550
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršbe – prekinitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko se ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. V tej fazi izvršilnega postopka ima začetek stečajnega postopka lahko le posledice, kot jih ima v pravdnem postopku.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine
Naloga sodišča ni, da matematično natančno ugotavlja vse posamezne mesečne izdatke za preživljanje mladoletnih otrok, iz sodbe pa mora biti (preverljivo) razvidno, kateri posamični mesečni stroški za posameznega otroka so potrebni in v kakšni višini. Kreditne obveznosti roditeljev, ki so nastale pred razpadom življenjske skupnosti, je potrebno deloma upoštevati pri določitvi preživnine, vsi ostali krediti in stroški zavarovanj roditeljev pa ne morejo biti v škodo izdatkom za preživljanje mladoletnih otrok.
vpis v zemljiško knjigo – razlastitev – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca -
Odločba upravnega organa je bila izdana v nujnem razlastitvenem postopku, zato pravnomočnost odločbe o razlastitvi ni pogoj za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca.
Med strankama ni bilo soglasja volj glede ene izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. To pa je, ali se ta sklepa za določen ali za nedoločen čas. Če pa takšnega soglasja ni bilo, potem tudi najemnega razmerja med strankama ni. V izpodbijani sodbi manjka odločilna dejanska ugotovitev, na čigavi strani so razlogi, da ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe, do katere je toženka upravičena.
Sredstva v višini 1.861.930,00 SIT, ki jih je v okviru stanovanjske varčevalne pogodbe privarčeval J. N., so bila na račun toženca prinesena po pomoti, zaradi česar je tožnica ta znesek J. N. dne 2.8.2004 nakazala iz svojih sredstev. Kdor je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti.
izvršba na nepremičnino – neuspešna tretje javna dražba – ustavitev izvršbe – predlog za nadaljevanje izvršbe na isto nepremičnino
Ponovna dovolitev izvršbe na isti nepremičnini v istem postopku, v katerem je bila izvršba na te nepremičnine že ustavljena, ni možna, možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. V tem delu je bila namreč izvršba ustavljena iz razlogov po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato tako ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom.
obseg zapuščine – odreditev potrebnih vpisov v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti – delež na skupnem premoženju – sklenitev sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja – pasiva zapuščine
1. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½.
2. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali.
3. Ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Sodišče ni v celoti rešilo vprašanja pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 343, 343/2, 346, 346/1, 366.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Dolžnik je sprejel sklep o domiku z dne 18. 1. 2011 (izpodbijani sklep) osebno dne 1. 2. 2011, kar pomeni, da je osemdnevni pritožbeni rok začel teči naslednjega dne, to je dne 2. 2. 2011 in se je iztekel v sredo 9. 2. 2011 ob polnoči. Ker je dolžnik vložil svojo pritožbo šele dne 11. 2. 2011 je ugotoviti, da je njegova pritožba vložena prepozno, torej po poteku osemdnevnega pritožbenega roka.
višina odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pospešitvena sredstva
Ker pa denarna odškodnina iz naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vključuje: poleg zadoščenja zaradi kršitve te pravice tudi zadoščenje zaradi neučinkovitih pospešitvenih sredstev, to je kršitve pravice do učinkovitih pravnih sredstev, tožnici pa v postopku na drugi stopnji (trajajočem do 28. 8. 2007) po 1. 1.2007, ko se je začel uporabljati ZVPSBNO, nista vložili pospešitvenih sredstev (kot jih ta zakon predpisuje v prvem odstavku 15. člena), jima v tem obsegu gre le zadoščenje za kršenje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Evropsko sodišče za človekove pravice se je pri obravnavanju podobnega primera postavilo celo na stališče, da odškodnina oškodovancu v takem primeru, ko je postopek trajal le še štiri mesece po začetku uporabe ZVPSBNO, v tem času pa ni vložil pospešitvenega sredstva, ne gre).
V kolikor je toženec spremenil naslov svojega bivališča bi moral to takoj sporočiti sodišču – prvi odstavek 145. člena ZPP, česar pa ni storil, zato mu je sodišče prve stopnje upravičeno vsa pisanja vročalo na naslov.
Vloge z dne 28. 10. 2010 ni moč šteti kot upošteven ugovor proti izvedenskemu mnenju, saj v tej le pavšalno brez konkretnih navedb zatrjuje, da se z mnenjem ne strinja.
oprostitev plačila sodne takse – odlog – presoja likvidnostnih težav podjetja
Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je pritožbeno sodišče vpogledalo v javnodostopne evidence AJPES-a (www.ajpes.si). Iz objavljenih letnih poročil (bilanc stanja) za leto 2010 in 2009 je mogoče razbrati, da kazalniki likvidnosti ne nakazujejo na to, da bi se podjetje nahajalo v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti se je z 14,9 v letu 2009 v letu 2010 povečal na 20,3. Velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta manjša od 1,5. Po presoji pritožbenega sodišča je zato upoštevaje premoženjsko (tožeča stranka izkazuje sredstva v višini 7.834.708,00 EUR, pri čemer ne izkaže, da tega premoženja ne more unovčiti), finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, odločitev sodišča, ki je tožeči stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse, pravilna.
ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.