priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – priposestvovanje pred nacionalizacijo – konkurenca dveh pridobitnih naslovov
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnine toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestvovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
dediščinska skupnost – skupna lastnina – uporaba tuje stvari – uporabnina – neupravičena pridobitev
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni alikvotni deli skupne lastnine posameznih dedičev. Vprašanje alikvotnih deležev je torej prehodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
SZ člen 122, 122/1, 122/2. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 41, 160.
prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin – vknjižba pravice - zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu
Pri prepovedi odtujitve in obremenitve stanovanja, kupljenega po SZ, gre za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom. Nastanek oziroma začetek učinkovanja te prepovedi zakon veže na pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe, ki je bodisi prostovoljna bodisi prisilna (tožba na izjavo volje). Če pogodba prepovedi ne ureja izrecno, jo v tem delu dopolnjuje zakon.
Brez pogodbe, ki bi vsebovala prepoved odtujitve in obremenitve, možnost vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve ostaja le na abstraktni ravni. Pritožbeni očitek, da določilo 2. odstavka 122. člena SZ učinkuje neposredno, zaradi česar overovitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu ni potrebna, ni utemeljen.
ZMatR člen 20. ZZZDR člen 98, 99, 113. EKČP člen 8.
predlog za nadomestitev soglasja matere za DNK analizo - korist mladoletnega otroka - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica otroka do ohranitve statusa
Predlog, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za odvzem vzorca, potrebnega za izvedbo DNK analize mladoletnemu otroku je potrebno vsebinsko obravnavati in opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in pravico očeta oziroma pravico obeh, da poznata otrokov izvor.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prodala tujo nepremičnino in ni zagotovila zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe na nepremičnini na tožečo stranko kot kupca, izključuje zamudo tožeče stranke pri izpolnitvi njene pogodbene obveznosti. Šele ob zamudi slednje in ne že ob zapadlosti pa nastanejo posledice iz 125. čl. ZOR, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS. Tako je po presoji pritožbenega sodišča kljub poteku roka iz 3. čl. Pogodbe pogodba ostala v veljavi, saj zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke tožeča stranka še ni prišla v zamudo, posledično pa tožena stranka tudi ne more uveljavljati ugovora zastaranja denarne terjatve.
ZBPP člen 26, 26/5. ZIZ člen 15. ZPP člen 151, 151/1, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 165, 165/3, 350, 350/2.
brezplačna pravna pomoč – obseg brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila varščine za stroške sodnega postopka – stroški postopka
V navedeni odločbi o brezplačni pravni pomoči sodišče ni posebej specificiralo, katerih stroškov postopka je upnik oproščen, zato je že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila varščine za stroške izvedbe postopka, kot določa peti odstavek 26. člena ZBPP. Stroški sodnega postopka so namreč vsi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in ker je bil upnik oproščen plačila stroškov sodnega postopka, je v te stroške zajeta tudi položitev varščine.
Če gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, se omenjeno izvršilno dejanje opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ne pa po njegovi pravnomočnosti. V primeru sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, pa se vpiše zaznamba izvršbe in hipoteka šele potem, ko sklep o izvršbi, postane pravnomočen.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
Kljub temu, da je bila pritožnica v pravnem pouku opozorjena oziroma poučena, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnica sodišču svoj ugovor – pritožbo poslala v fotokopiji brez originalnega podpisa, zato je odločitev prvostopnega sodišča, ki je tako pritožbo zavrglo, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067756
OZ člen 131. ZOZP člen 7, 20.
obstoj zavarovalnega primera – direktna tožba proti zavarovalnici
Tožnika imata sicer res pravico vložiti direktno tožbo proti zavarovalnici povzročitelja škode, pri čemer za oškodovance velja tudi določilo 7. člena ZOZP, ki prepoveduje zavarovalnici ugovore, ki jih ima iz zavarovalne pogodbe za obvezno zavarovano vozilo proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi in pogojih. Vendar to ne pomeni, da sta tožnika upravičena do povrnitve škode tudi v primeru, ko je bilo v postopku dokazano, da do prometne nezgode ni prišlo oziroma ni prišlo na način, kot se zatrjuje, saj v tem primeru tožeča stranka ni dokazala, da škoda izvira iz prometne nezgode in s tem niso podane vse zahtevane predpostavke odškodninskega delikta.
ZZK-1 člen 13, 32, 36, 40, 148, 148/1, 148/1-1, 149, 149/1, 149/4. SPZ člen 23, 210, 215, 215/2.
pridobitev služnosti – vpis služnostne pravice – vpis stvarne pravice – vpis v zemljiško knjigo – zavezovalni in razpolagalni pravni posel – formalni pogoji za dovolitev vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, vendar pa mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla. V obravnavanem primeru ni podana identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Predložena pogodba ne predstavlja podlage razpolagalnemu pravnemu poslu, zato predlagatelj na podlagi takih listin ne more uspeti z vknjižbo predlagane pravice.
Rok za vložitev izpodbojne tožbe iz 257. člena OZ od dneva izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od vknjižbe dalje. Tega dejstva ne spreminja vloženi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Vse do vknjižbe lastninske pravice na toženca, pa čeprav po tem, ko je bila nanju vknjižena lastninska pravica, ta vpis učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, je bila lastnica še vedno tožnikova dolžnica in ta vse do vknjižbe lastninske pravice na oba toženca, proti njima ni mogel vložiti izpodbojne tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica svoj zahtevek za prenehanje stvarne služnosti utemeljuje z navedbo dejstev, pravnorelevantnih za presojo na podlagi 2. alineje 223. člena SPZ, vendar v zvezi s tem ni ugotovilo pravno odločilnega dejstva, ki ga je zatrjevala tožnica, tj. da toženca že več kot 20 let ne izvršujeta peš hoje po tožničini parceli v korist svojih nepremičnin.
Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
Sodišče dovoli zaznambo spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero dolžnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Gre torej za spore, s katerimi tožeča stranka z ugotovitveno tožbo zahteva prenehanje stvarne pravice, kot npr. spor o prenehanju služnosti (priposestvovanje svobode), spor o prenehanju stavbne pravice, spor o prenehanju hipoteke,...
Predlagateljeva tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnostne pravice ni ugotovitvena tožba ampak dajatvena tožba, s katero zahteva realizacijo sporazuma, ki ga je sklenil s toženo stranko oziroma izpolnitev toženkine obveznosti.
materialno pravni ugovor – jamčevalni zahtevki – pogodba o delu
Ugovor prenehanja pravice je materialno pravni ugovor, ki ga podjemnik lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave in ne dejstvo, kar kaže, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila procesne prekluzije, saj bi moralo ugovor prenehanja pravice po 635. členu OZ upoštevati, pri tem pa presojati, ali je nasprotna tožba, vložena 20. 06. 2006, pravočasna.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.