lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljišče - dobrovernost - prepoved odtujitve in obremenitve
Toženci šele prvič v reviziji konkretizirajo očitke v zvezi s postopkom po ZKZ, kar pa ne more vplivati na presojo dobre vere tožnika, ki je več kot 10 let živel v prepričanju, da je bila pogodba za konkretna zemljišča sklenjena v skladu z zakonskimi določbami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0018296
ZSKZ člen 14, 16, 17. ZLPP člen 5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - kmetijsko zemljišče - sredstva kapitalske družbe - argument teleološke redukcije - revizija stranskega intervenienta - odgovor na revizijo - stroški revizijskega postopka
14. člen ZSKZ se nanaša na zemljišča v družbeni lastnini, ne pa na zemljišča v lasti kapitalskih družb z znanimi lastniki. Če pa je imela kapitalska družba med svojimi sredstvi (zgolj) pravico uporabe na nepremičnini, tedaj ta zemljišča niso v njeni lasti in so bila predmet podržavljanja na podlagi 14. člena ZSKZ. S tem je bilo res poseženo v pravico uporabe, vendar na ustavno dopusten način, saj se je pravica uporabe transformirala v obligacijsko pravico.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS0018322
ZIZ člen 64, 65.
nedopustnost izvršbe - zastavna pravica - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pravilno je materialnopravno stališče višjega sodišča, da v konkretnem primeru ne gre za konkurenco dveh lastninskih pravic, saj sta tožnika lastnika spornih nepremičnin od 10. 3. 2000 dalje, pogodbeno ustanovljena zastavna pravica drugega toženca pa je bila na podlagi sodbe VSL II Cp 57/2014 ugotovljena za nično, notarski zapis je bil izbrisan in vzpostavljeno je bilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018286
ZZZDR člen 51, 52. ZPP člen 128, 128/5, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/3, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - loterijski dobitek - denarna sredstva - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - obstoj denarnih sredstev ob razpadu skupnosti - civilna delitev skupnega premoženja - predložitev listine - edicijska dolžnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor sodišča na pritožbene navedbe - pravica do obrazložene sodne odločbe
Stališče toženke, da je predmet delitve skupnega premoženja lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi potrošeno, bi držalo le v primeru, če bi skupno premoženje (denarna sredstva na računu) porabila zakonca skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega, nikakor pa ne v primeru, ko je poraba skupnih sredstev posledica nedovoljenega razpolaganja enega od zakoncev s skupnim premoženjem (52. člen ZZZDR).
Četudi obravnavane procesne situacije (zaradi odsotnosti edicijskega sklepa) ni mogoče obravnavati po določbi 227. člena ZPP, bi se višje sodišče moralo opredeliti do tožnikovih trditev v pritožbi, da toženka kot imetnica računa ni želela razkriti poslovanja na svojem računu in tako ni dostavila listin, s katerimi razpolaga le ona. Presoditi bi moralo, kakšen vpliv ima lahko opisana procesna neaktivnost toženke (zavrnitev soglasja za dostop do podatkov na računu) na presojo resničnosti trditve, ki jo je tožnik želel dokazati z vpogledom v izpiske toženkinega računa.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018238
OZ člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - darilna pogodba - nedopusten nagib - kavza - izročitev nepremičnine - prenehanje darilne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sklepčnost tožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje (glede na okoliščine konkretnega primera) kršilo pravico stranke do izjave v postopku, ko je na pritožbeni stopnji potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vendar pri tem sprejelo drugačno pravno stališče, na podlagi katerega je šele prvič presodilo, da je zahtevek nesklepčen, strankam pa ni omogočilo, da se o tem izjavijo pred izdajo odločbe.
ZZK-1 člen 8, 8/1. ZTLR člen 25. ZOR člen 210, 210/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - pridobitev nepremičnine od nelastnika - obogatitev - poslovodstvo brez naročila - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Ker tožnica ni podala ugovorov toženčevi veljavni pridobitvi lastninske pravice na podlagi odplačnega pravnega posla, s svojim tožbenim zahtevkom, ki temelji na originarno pridobljeni lastninski pravici na račun toženčevega pravnega prednika, proti njemu ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018173
ZZad člen 74. ZSKZ člen 14, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5.
lastninjenje - državna lastnina - zadruga - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - neodplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - sklepčnost tožbe - trditveno breme - negativna dejstva - materialno dokazno breme - exceptio illegalis - kmetijska zemljišča - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - kmetijsko zemljišče, namenjeno za gradnjo - višina odškodnine
Nujni sestavni del trditev za sklepčnost tožbe po 74. členu ZZad je navedba, ki omogoča sklepanje o neodplačnosti prehoda spornih nepremičnin v družbeno lastnino. Po svojem bistvu gre za zatrjevanje negativnih dejstev (pridobitev za manj od 30 % takratne vrednosti), kar ob postavljenem ugovoru toženke, da je bil prehod odplačen, vodi do zaključka, da materialno dokazno breme za trditve glede odplačnosti prehoda leži na toženki. Tudi o tem vprašanju se je sodna praksa že izrekla. Ker gre pri presoji odplačnosti za materialnopravno sklepanje z uporabo določbe prvega odstavka 5. člena Navodila, mora toženka torej dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, oziroma upravljalec (tj. toženka ali njen pravni prednik) zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
Po drugi strani toženka utemeljeno opozarja, da sta se sodišči nižjih sodišči stopenj pri presoji, ali višina plačanega nadomestila ustreza pojmu odplačnosti, napačno oprli na denacionalizacijski podzakonski predpis, in sicer na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Revizijsko sodišče pritrjuje toženki, da sta sodišči prezrli drugi odstavek 5. člena Navodila, ki ureja metodo ugotavljanja (ne)odplačnosti prehoda v družbeno lastnino pri lastninjenju po ZZad. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 243, 342/3-4. ZDen člen 66, 66/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
izbrisna tožba - predpostavke izbrisne tožbe - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne odločbe državnega organa - pridobitev lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku
Če je postopek z izrednim pravnim sredstvom zaključen na način, ki zahteva ponovljeni postopek, je pogoj za izbrisno tožbo izpolnjen šele takrat, ko je v ponovljenem postopku izdana takšna pravnomočna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018211
SPZ člen 49. OZ člen 190.
darilo - izvirni pridobitni način - izvedeni pridobitni način - odpadla pravna podlaga - kondikcija - nagib za darilo - prehod nagiba v podlago darila - sklepčnost tožbe - pravno mnenje
Po ustaljeni sodni praksi, ki temelji na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, je lahko pri darilu nagib darovalca tako pomemben, da preide v kavzo pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo. Če je zaradi kasnejših okoliščin pravna podlaga darila odpadla, je s tem posel prenehal veljati, darovalec pa pridobi možnost uveljaviti kondikcijski zahtevek.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja
Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018216
OZ člen 7. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 23, 33.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica v pričakovanju - nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - zloraba pravic - izločitvena pravda - tožba za nedopustnost izvršbe tretjega - konkurenca pravic - pravica do zasebne lastnine - pravica do poplačila terjatve v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva
Tožnik s tem, ko svoje (so)lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo in je vložil tožbo za nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ, ni zlorabil pravice do sodnega varstva (kot materialnopravno zmotno zaključujeta sodišči prve in druge stopnje), ker vknjižba (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo ni bila njegova dolžnost in tudi ne bi bilo nič drugače, če bi se vpisal v zemljiško knjigo. Lastninska pravica v pričakovanju namreč prevlada nad pravico do poplačila terjatve upnika v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018226
ZPN člen 1, 4, 6, 9. ZTLR člen 22, 24, 28, 28/2, 28/4, 29, 72. SPZ člen 266, 26671, ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - pravnoposlovna pridobitev - pravica uporabe - upravni akti - predhodno vprašanje - prenos pravice uporabe - pisna oblika - odplačnost prenosa pravice uporabe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče originarno pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali z gradnjo na tujem.
Gradbena dovoljenja, lokacijsko in uporabno dovoljenje ali drugi upravni akti ne glede na to, ali so se nanašali (tudi) na sporno nepremičnino, že po svoji naravi niso mogli odločiti o njuni pravici uporabe oziroma lastninski pravici, odločali so namreč o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov. Če so se organi v postopku njihove izdaje ukvarjali tudi z vprašanjem lastninske pravice oziroma pravice uporabe prvotnih tožnikov, so to reševali le v okviru predhodnega vprašanja, ki nima učinka pravnomočno razsojene stvari. Na njihove ugotovitve pravdno sodišče ni vezano.
Soglasje k prenosu pravice uporabe mora biti jasno in nedvoumno, njena pridobitev pa je praviloma odplačna.
zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnost
OZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt.
Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.
Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).
Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.
Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.
SZ člen 111. ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12. ZPP člen 200, 200/3, 367, 367/2, 367/5, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - stanovanjska pravica - družbena lastnina - priposestvovanje - sklep o dopustitvi stranske intervencije - dovoljenost revizije
Gola (čeprav več deset let trajajoča) uporaba nepremičnine v času sistema družbene lastnine ne utemeljuje pridobitve lastninske pravice po nobenem tranzicijskem predpisu.
zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina - delitev solastnine - prevzemnik nepremičnine - solastniški delež
Če solastninski upravičenec svoje lastninske pravice ne izvaja v obsegu, do katerega ga opravičuje njegov solastni delež, upoštevaje potrebe solastnikov, ki se nedvomno odražajo tudi v dosedanjem načinu rabe stvari, narekuje določitev prevzemnika, ki v trenutku delitve solastnine izkazuje večjo dejansko oblast nad stvarjo.
ZLNDL člen 3. Zakon o pravicah na delih stavb člen 4, 6.
lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - etažna lastnina - skupni deli in naprave - funkcionalno zemljišče - lastninska pravica
Čeprav je v družbeno lastninskem sistemu etažna lastnina nastajala brez ustreznih pravnih podlag in stanovanjske stavbe niso bile povezane z določeno zemljiško parcelo, pa so glede na tedanjo zakonodajo kupci stanovanja pridobili pravico uporabe tako na skupnih delih in napravah kot tudi na funkcionalnem zemljišču, kot so ga opredeljevali tedanji predpisi. Njihova pravica uporabe pa se je transformirala v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL.
Glede na uvodoma povzete dejanske ugotovitve je tako pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da tožnica ni uspela dokazati, da je imela ob uveljavitvi ZLNDL na spornih nepremičninah pravico uporabe, ki bi se na podlagi 3. člena tega zakona preoblikovala v lastninsko pravico.
dopuščena revizija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja v pravdi - deleži na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - soglasje nasprotne stranke - solastnina - delitev solastne stvari
V primeru, ko toženec ves čas postopka obrazloženo nasprotuje delitvi skupnega premoženja v pravdi, sodišče takšne delitve ne sme izpeljati proti njegovi volji. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike praviloma razdeli posamezna stvar, razen seveda, če solastniki predlagajo, da se obenem delijo tudi druge solastne stvari.
Poleg tega toženec utemeljeno ugovarja, da sodišči prve in druge stopnje tudi nista pravilno uporabili petega odstavka 70. člena SPZ. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost.