Izpolnitev s hrambo zemljiškoknjižnega dovolila pri notarju je treba šteti kot obliko sočasne izpolnitve: tožencu bi bilo namreč zemljiškoknjižno dovolilo izročeno šele, ko bi bila kupnina v celoti plačana, tožnik pa ob predlaganem načinu izpolnitve ne bi prevzel bremena neizpolnitve toženca. Notar bi kot nevtralni pravni strokovnjak in zaupanja vredna oseba v okviru skrbniškega razmerja za obe stranki predstavljal neodvisno osebo, saj bi zemljiškoknjižno dovolilo kupcu izročil le pod pogoji, opredeljenimi v notarskem zapisu o deponaciji dokumentov. Če pogoji, določeni v notarskem zapisu, do dogovorjenega roka ne bi bili izpolnjeni, bi se deponirani dokumenti vrnili prodajalcu. Načelo sočasnosti je s tem popolnoma varovano in dosežen temeljni namen notarske hrambe, ki je v zaščiti stranke pred tveganjem neizpolnitve druge pogodbene stranke.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 44, 44/2.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - upravna odločba - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - priposestvovanje - priposestvovanje idealnega deleža - posest - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - dopuščena revizija
Glede na tožnikove trditve o dolgoletnem izvajanju mirne posesti na celotni nepremičnini, je dopusten njegov zahtevek na ugotovitev solastninske pravice na preostalem delu nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015018
SPZ člen 75. OZ člen 131, 133, 352, 352/1, 352/2. ZJC člen 3, 3/1, 47, 69, 85. ZCes-1 člen 39, 39/2. ZJC-B člen 19.
povrnitev premoženjske škode - imisije - pasivna legitimacija občine - pasivna legitimacija države - občinska cesta - lastninska pravica države - upravljalec ceste - sanacija občinske ceste - soglasje lastnika za poseg - iztekanje vode - direktna imisija - prepovedana imisija - protipravnost - ponavljajoče se dejanje - sukcesivna škoda - stabilizacija škode - izvajalec del - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Toženki se svoji odgovornosti ne moreta izogniti s sklicevanjem, da ne vesta, kateri izvajalec je opravljal sporna dela. Toženki sta tisti, ki sta imeli oblast nad zemljiščem in ki nepooblaščenih posegov vanj ne bi smeli dopustiti. Toženki zato v razmerju do tožnika odgovarjata za protipravne posege v njuno zemljišče oz. komunalno omrežje, če je iz teh posegov za tožnika nasta(ja)la škoda. Od tožnika ni mogoče zahtevati, naj opredeli (toži) konkretnega izvajalca del, saj tožnik ni dolžan vedeti za izvajalce del na sosednji nepremičnini in bi mu bilo s tako zahtevo naloženo pretirano breme. Ker investitor brez soglasja lastnika zemljišča, upravljalca ceste in lastnika komunalnega omrežja vanj ne sme posegati, pa je tako védenje mogoče pričakovati od toženk. Ker bi izvajalec del toženkama moral in mogel biti znan, gre za njun riziko in ne riziko tožnika. Povedano drugače: v razmerju do tožnika sta za kršitev pravil gradbene stroke pri gradnji na zemljišču v njuni lasti oziroma upravljanju odgovorni toženki.
Desetletno izlivanje vode predstavlja trajno in ponavljajoče se škodno dejanje. Zastaranje v takšnem primeru ne more pričeti teči, dokler škodno ravnanje traja in škoda kontinuirano nastaja. Toženki se zato ne moreta sklicevati na zastaranje odškodninske terjatve, saj v času vložitve tožbe škodni vzrok sploh še ni prenehal, kar posledično pomeni, da se škoda na stavbi še ni ustalila. Dokler se škoda ne stabilizira, oškodovancu niso na voljo vsi parametri, na podlagi katerih bi lahko določil njen (končni) obseg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00014469
ZPP člen 44, 44/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-15, 367, 367/5. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZZK-1 člen 8, 243. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prekluzija - novi dokazi - izbrisna tožba - pogodba namesto razlastitve - razpolaganje z razlaščeno nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - nedopusten nagib - dobroverni pridobitelj - ničnost pogodbe - ekonomski pomen spora
Tožeča stranka se je s tem, ko ni poskrbela za vknjižbo svojih pravic, pridobljenih s pogodbama namesto razlastitve, res izpostavila nevarnosti, da bi kdo zaradi načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pridobil kakšno pravico na nepremičnini. Vendar se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le pošteni, dobroverni pridobitelj. Pri presoji dobre vere ni bistveno, ali sta bili izročeni obe nadomestni nepremičnini. Odločilno je, da so se toženci zavedali, da sta bili glede teh nepremičnin sklenjeni pogodbe namesto razlastitve in kaj to za nadaljnje razpolaganje s temi nepremičninami pomeni.
temeljna načela obligacijskega prava - kršitev temeljnih načel - izročitev nepremičnin - izstavitev zemljiškoknjižne listine - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da je bilo zadevno zemljišča na dan sklenitve Pogodbe obremenjeno s hipotekami, kar je po materialnopravni presoji Vrhovnega sodišča odločilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, kateremu tožeča stranka z revizijo ni oporekala, pri čemer tudi ni pojasnila (substancirala) podlage za prenehanje bremen na vtoževanih nepremičninah.
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je revidentka oprla na kršitve nekaterih temeljnih načel obligacijskega prava: na kršitev dolžnosti izpolnitve pogodbene obveznosti (iz 9. člena OZ), načela enake vrednosti dajatev (iz 8. člena OZ) ter načela vestnosti in poštenja (iz 5. člena OZ). Temeljna načela obligacijskega prava so sicer podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, v primeru spora pa tudi za odločanje v njem. Vendar pa gre pri navedbah revidentke za posplošeno sklicevanje na navedena načela, katerega ni mogoče upoštevati, saj revidentka obligacijskim pravnim normam ni dala konkretne, dovolj določene vsebine, ki bi kazala na zmotno pravno oceno sodišča druge stopnje. Revidentka je sicer navedla nekatera dejstva, vendar pa njihovega neupoštevanja ni uspela povezati z abstraktnim dejanskim stanom 9., 8. in 5. člena OZ. Poleg tega je revizijsko sodišče upoštevalo, da za kršitev navedenih temeljnih načel v I. poglavju OZ niso predpisane sankcije, kar pomeni, da samo na njihovi podlagi, brez povezave z drugimi določbami OZ, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja (pravice) tretjih.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 367, 367/3, 370, 370/3, 371, 371/2, 380, 380/1. ZSKZ člen 14. ZLPP člen 5. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 29, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZKZ-73 člen 70, 70/1-3.
družbena lastnina - menjalna pogodba - nastanek lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - teorija realizacije - priposestvovanje - dobrovernost - zakonita posest - izredno priposestvovanje - redno priposestvovanje - arondacija - dopuščena revizija
Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 - UPB, ZKZ-73). Tretja alineja prvega odstavka 70. člena ZKZ-73 določa, da lahko arondacijski upravičenci vložijo predlog za arondacijo, če nudijo lastniku, ki ni kmet, za odvzeto zemljišče drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlastitvi. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da arondacijska zavezanka sporne nepremičnine, na katerih je imela sicer pravico uporabe, izroči arondacijski zavezanki v last tako, da bo na njih pridobila lastninsko pravico. Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin.
Z realizacijo menjalne pogodbe, ki ji je iz razlogov, ki so bili na strani arondacijske upravičenke, manjkala zgolj še zemljiškoknjižna izvedba, je prenehala družbena lastnina na spornih nepremičninah, ki so po menjalni pogodbi pripadle tožnikovi materi.
Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZKZ73). Tretja alineja prvega odstavka 70. člena ZKZ73 določa, da lahko arondacijski upravičenci vložijo predlog za arondacijo, če nudijo lastniku, ki ni kmet, za odvzeto zemljišče drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlastitvi. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da arondacijska zavezanka sporne nepremičnine, na katerih je imela sicer pravico uporabe, izroči arondacijski zavezanki v last tako, da bo na njih pridobila lastninsko pravico. Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin.
Z realizacijo menjalne pogodbe, ki ji je iz razlogov, ki so bili na strani arondacijske upravičenke, manjkala zgolj še zemljiškoknjižna izvedba, je prenehala družbena lastnina na spornih nepremičninah, ki so po menjalni pogodbi pripadle tožnikovi materi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014666
ZVEtL člen 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 43, 51, 57, 57/3. URS člen 22, 155. ZPP člen 22, 155. ZPP člen 44, 44/2. ZNP člen 35, 37.
sprememba materialnega predpisa - prehodna določba - pravica do revizije - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba nepremičnine - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - prostorski akti in upravna dovoljenja - razlaga zakona - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - pojem nadaljnjih postopkov po prehodnih in končnih odločbah ZVEtL-1 - prepoved poseganja v pridobljene pravice - prepoved retroaktivnosti - pravica do izjave v postopku - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Po presoji revizijskega sodišča je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 lahko samo taka, da "nadaljnji postopki" po izdaji prvostopenjske odločbe (ki je bila izdana še pred uveljavitvijo ZVEtL-1), v katerih naj se uporabljajo določbe ZVEtL-1, ne pomenijo tudi postopkov z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper to odločbo na način, da bi se v njih uporabljale materialnopravne določbe ZVEtL-1. Taki nadaljnji postopki lahko pomenijo le tiste postopke, na katere omenjena zakonska določba v zadnjem stavku tudi izrecno odkaže: "Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona." Uporaba materialnopravnih določb ZVEtL-1 v instančnih postopkih bi namreč lahko pomenila retroaktivni poseg v pridobljene pravice, predvsem pa tudi poseg v pravico strank do izjave.
Hkrati pa taka razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 omogoča uporabo procesnih določb ZVEtL-1 v nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi. Tako denimo v primerih, ko je bila odločba sodišča prve stopnje izdana še na podlagi ZVEtL, udeležencem vendarle daje pravico do revizije, ki je ZVEtL ni dovoljeval. S tem namreč za nazaj ne posega v že pridobljene pravice - pravica do revizije nastane šele z izdajo drugostopenjske odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014623
SPZ člen 119, 119/2, 120, 247, 248. SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 82.
upravljanje večstanovanjske stavbe - rezervni sklad - stroški rezervnega sklada - stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja - stroški posla rednega upravljanja - zavezanec za plačilo - etažni lastnik - služnostni upravičenec - skupen namen pogodbenikov - dopuščena revizija
Pripadnost terjatev rezervnega sklada skupnosti etažnih lastnikov utemeljuje sklep, da je zavezanec za njihovo plačilo etažni lastnik, ne pa imetnik služnosti, in to ne glede na to, ali gre za financiranje vzdrževalnih del ali izboljšav.
To ne pomeni, da se pravdni stranki o tem, kdo je zavezanec za plačilo stroškov rezervnega sklada, v njunem relativnem razmerju ne bi mogli dogovoriti drugače, kot je urejeno v zakonu. Ponuja pa odgovor, katera pravila je treba uporabiti za presojo medsebojnih pravic in obveznosti strank spornega pravnega razmerja glede vprašanja, ki ga ti s konkretnim pravilom nista uredili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014592
ZZZDR člen 20, 51, 51/2. ZD člen 22, 22/1. OZ člen 180, 180/4, 190. SPZ člen 48, 48/1.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - pridržek obstoječe zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - vlaganje v nepremičnino - trditveno in dokazno breme - sklepčnost zahtevka
Zahtevke iz naslova skupnega premoženja lahko zunajzakonska partnerja uspešno uveljavljata šele tedaj, ko se je njuna življenjska skupnost razvila v pravno priznano zunajzakonsko skupnost, do česar pa v tem primeru ni prišlo. Odločbe, ki jih citira revizija, z obravnavano zadevo niso primerljive. Na dednopravnem področju zakon namreč izrecno določa, da zakonec izgubi dedno pravico, če je (med drugim) njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Tudi pri razlagi določbe četrtega odstavka 180. člena OZ je v ospredju čustvena vsebina odnosov, ki jo mora dosegati trajna življenjska skupnost, in mnogo manj ostale prvine takšne življenjske skupnosti. Razlogov za primerljivo rahljanje pogojev za obstoj zunajzakonske zveze pri vprašanju nastajanja skupnega premoženja ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014822
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - dobra vera - zemljiškoknjižno stanje - izločitvena pravica - osebni stečaj - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - kolizija pridobljenih stvarnih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015309
ZPP člen 380, 380/2. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 66, 66/3.
prodaja nepremičnine - solastnina - prodaja solastnega dela nepremičnine - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - ponudba za sklenitev prodajne pogodbe - obvestilo o nameravani prodaji - bistvene sestavine pogodbe - odpoved predkupni pravici - tožba za razveljavitev pogodbe - oblika ponudbe - ustna oblika
Podatek o tem, komu se prodaja solastninski delež na nepremičnini, je bistvena sestavina predkupne ponudbe, ki je dana solastniku nepremičnine.
Materialnopravno zmoten je zaključek nižjih sodišč, da ustno obvestilo (ponudba predkupni upravičenki) samo po sebi ne zadošča. Če iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je bila predkupna upravičenka s prodajo, njenimi pogoji in tudi o potencialnem kupcu dejansko ustno seznanjena ter se je nato svoji predkupni pravici odpovedala, je to po presoji Vrhovnega sodišča dovolj za zaključek, da njena predkupna pravica zaradi sklenjena sporne prodajne pogodbe med tožencema ni bila kršena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00012997
ZPP člen 254, 254/3, 367a, 367a/1. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 42/3, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 51.
dopuščena revizija - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - nepravdni postopek - pravica do izjave v postopku - dokazovanje z izvedencem - izvedenec ustrezne stroke - določitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- katera dejstva in strokovna pravila so odločilna za razmejitev med pripadajočimi zemljišči posameznih stavb in skupnimi pripadajočimi zemljišči več ali vseh stavb v enotno grajeni in urejeni soseski, če prostorski akt, na podlagi katerega je bila soseska urejena, o tem molči,
- ali je kršena pravica udeleženca nepravdnega postopka do izjave, če sodišče ne dopusti dokazovanja z izvedencem urbanistične stroke o strokovni nepravilnosti mnenja izvedenca geodetske stroke glede tolmačenja prostorskega akta in uporabe urbanističnih standardov.
kupoprodajna pogodba - prodaja ukradenega vozila - zaseg ukradenega vozila - odgovornost za izpolnitev z napako - odgovornost za pravne napake - premičnina - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija
Dejstvo, da je namen zaščite dobrovernega pridobitelja iz 64. člena SPZ ter dobrovernega posestnika iz 43. člena SPZ v zagotavljanju varstva pravnega prometa, ne pomeni, da je imel zakonodajalec z uzakonitvijo navedenih določb namen poseči v obligacijskopravna razmerja iz naslova odgovornosti za pravne napake na način, da v primeru prodajalčeve originarne pridobitev lastninske pravice na prodani premičnini izključi njegovo odgovornost za pravne napake iz 488. člena OZ. Pravna narava prodajalčeve odgovornosti iz 488. člena OZ je namreč takšna, da je njegova odgovornost podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere.
Ker je toženec prodal tožniku vozilo, ki je bilo predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje tožnikove lastninske pravice, je imela njegova izpolnitev pogodbe značilnosti izpolnitve s pravno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00017321
ZUKSB člen 11, 11/1, 3, 3/1, 29. SPZ člen 146.
kreditna pogodba - maksimalna hipoteka - prenos terjatev - prenos maksimalne hipoteke - bodoče terjatve - slabe terjatve banke
DUTB s prenosom »slabih terjatev« dejansko prevzame položaj organizatorja posojila, na kar kaže določba osmega odstavka 11. člena ZUKSB, ki od banke zahteva, da na DUTB hkrati s »slabimi terjatvami« prenese tudi popolne kreditne mape posameznega dolžnika. To nadalje pomeni, da je (z maksimalno hipoteko zavarovano) upniško-dolžniško razmerje tudi iz tega zornega kota izčrpano, saj DUTB kot nova organizatorka posojila nima zakonskih pooblastil za sklepanje novih kreditnih pogodb; nove terjatve torej ne morejo nastajati.
Hkrati z odstopom sporne terjatve je tožnica na DUTB prenesla tudi krovno upniško-dolžniško razmerje, zavarovano z maksimalno hipoteko.