KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007769
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/1. KZ-1 člen 253, 253/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – overitev lažne vsebine – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenkino ravnanje (ustanovitev družbe, ki dejansko ni poslovala, sklenitev neresnične pogodbe o zaposlitvi ter lažna izjava o poslovanju oziroma izkazovanju pozitivnega poslovnega izida za pravno osebo), usmerjeno v pridobitev dovoljenja za delo za določen čas in dovoljenja za prebivanje, katerih izdaja temelji na obsojenkinih navedbah oziroma listinah, ki jih je glede na določbe ZZDT oziroma ZTuj-1 predložila pristojnima organoma in s tem delavce pristojnih organov spravila v zmoto, vsebuje vse zakonske znake dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.
Uredba Sveta (EGS) o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti, št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 (Uredba 1992/2913/EGS) člen 37, 92, 96, 203, 203/1-4, 215, 239. Uredba Komisije (EGS) o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (Uredba 1993/2454/EGS) člen 355, 365, 365/3, 366, 366/2, 366/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267, 267/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. ZUS-1 člen 6.
V obravnavani zadevi je podana pristojnost slovenskih carinskih organov, saj v trenutku, ko se je ugotovilo, da pošiljka ni bila predložena namembnemu uradu, ni bilo mogoče določiti kraja kršitve ali nepravilnosti (enako tudi sodba SEU C-230/06 z dne 3. 4. 2008).
Nezakonito odstranitev izpod nadzora pomenijo tudi dejanja kot je odklon od normalne transportne poti ali uničenje carinskih oznak. To potrjuje tudi sodna praksa SEU, po kateri je odstranitev blaga izpod carinskega nadzora vsako dejanje ali opustitev, ki carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanjem nadzora.
Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 236, 239, 220, 220/2-b, 314a, 362, 362/3, 365, 366, 366/1, 366/2, 366/3. Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 96, 203.
združitev postopkov - dovoljena revizija - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev izpod carinskega nadzora - zloraba elektronskega carinskega sistema - dokazno breme - dokazila o zaključku tranzitnega postopka - tožbene novote - udeležba tretjih oseb - odgovornost glavnega zavezanca - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije - naknadna vknjižba - napaka carinskih organov - ločenost postopkov po 220. in 239. členu CZS - načelo sorazmernosti - stroški postopka
Dokazno breme glede predložitve dokazil o pravilnem zaključku tranzitnih postopkov je v obravnavanih zadevah na revidentu.
Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Obravnavane odločitve o naknadni vknjižbi carinskega dolga niso skladne z določbami 220. člena CZS, ker ne presojajo, ali je z zlorabo sistema NCTS prišlo do napake romunskih carinskih organov in tako pomenijo zmotno uporabo materialnega prava.
Odločitev, da se, če je to mogoče, relevantni pogoji po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS presojajo že v postopku same odmere, je v skladu z načelom učinkovitosti in ekonomičnosti postopka.
Bojazen, da bi obdolženec vplival na priče in druge udeležence postopka, bo praviloma upravičeno podana le, če je izkazana s konkretno nevarnostjo in ne zgolj z abstraktno možnostjo oziroma verjetnostjo - v posameznem primeru je treba ugotoviti in oceniti konkretne okoliščine, ki vzbujajo to bojazen, torej gre za posamezna ravnanja, s katerimi obdolženec izkaže konkretno verjetno, da bo vplival na priče oziroma druge udeležence postopka.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu – lahka telesna poškodba – opis dejanja v obtožnem predlogu
Opis dejanja mora v primeru, ko se storilcu očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem odstavku 324. člena KZ-1B, (ko ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb) vsebovati opis poškodb, ni pa treba, da so v opisu navedeni abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz 122. člena KZ-1.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik (s. p.) - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - obveznosti zakoncev - nerazdelna odgovornost zakoncev
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p.-ja, lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno (kot to določa drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007741
ZKP člen 129, 129/1, 359, 359/1-5, 420. KZ člen 95, 96.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočnost – klavzula o pravnomočnosti - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - sojenje v razumnem roku – odvzem premoženjske koristi
Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o premoženjski koristi, postane sodba sodišča prve stopnje v potrjenem delu materialno pravnomočna, ne pa tudi formalno pravnomočna.
Odločba o odvzemu premoženjske koristi je sestavni del obsodilne sodbe kot celote in zato sodbe kot celote ni mogoče izvršiti ne glede na to, da je bila sodba razveljavljena v delu, ki se nanaša na odločbo o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku.
Bistveno pri cesiji je, da se dolžnikov položaj zaradi nje ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti cedentu. S tega vidika je treba razlagati tudi določbo drugega odstavka 421. člena OZ o tem, da lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je izvedel za odstop. Odstop terjatve v našem primeru sam po sebi predstavlja ravnanje cedentke, zaradi katerega je bila onemogočena izročitev stvari tožnici. Zaradi tega ima tožničin ugovor nemožnosti izpolnitve pravne učinke tudi proti prevzemniku.
prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, da bi predlagano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018034
ZPP člen 367c. SZ člen 116.
dopuščena revizija - priposestvovanje - privatizacija - pridobitev lastninske pravice na stanovanju
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica ni pridobila lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestvovanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja – hramba streliva – velika količina streliva
Pravni standard velike količine pri kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva v KZ-1 ni določno opredeljen ter je zato treba opraviti presojo, ali gre za tako količino v vsakem posameznem primeru posebej.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, pač pa le tiste, glede katerih je obramba obstoj in njihovo pravno relevantnost utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Pravici obdolženca do predlaganja dokazov stoji nasproti obveznost sodišča, da se do dokaznih predlogov opredeli: na glavni obravnavi mora sodnik razloge za zavrnitev dokaznega predloga zapisati v zapisnik o glavni obravnavi, v obrazložitvi sodbe pa mora navesti razloge, iz katerih sodišče ni ugodilo predlogu stranke.
dopuščena revizija - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - otrok do 7 leta starosti - krivdna sposobnost - oprostitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - skrbnost staršev - običajnost ravnanja - vzročna zveza
Prispevek oškodovanca, ki ne more biti krivdno sposoben, je lahko upošteven in je podlaga za delno oprostitev odgovorne osebe. V tem primeru je treba odločiti le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek, in ni pomembna otrokova krivda ali neskrbnost, niti neskrbnost njegovih staršev. Pri presoji se upošteva (ne)običajnost ravnanja oziroma opustitve in vzročna zveza.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0018091
OZ člen 184, 184/1, 184/2. ZOR člen 204, 204/1, 204/2. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. URS člen 156. ZPP člen 80, 211, 211/1, 363, 363/1. ZS člen 107, 107/2.
prekinitev postopka - začetek postopka za presojo ustavnosti - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je v zadevi U-I-88/15-9 in Up-684/12-32 ugotovilo neustavnost 204. člena ZOR. Določba 204. člena ZOR pa je povsem identična določbi 184. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v obravnavanem primeru. Zaradi povsem enake ureditve v obeh določbah se je Vrhovnemu sodišču vzpostavil dvom v ustavnost 184. člena OZ.
Po določilu 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) mora (Vrhovno) sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 184. člena OZ. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi ustavnega sodišča.
Temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta glede na določbo 179. člena OZ načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018947
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - dokazna ocena - izpodbijanje dejanskega stanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018114
OZ člen 147, 148. ZOR člen 170, 172, 200, 200/1, 202, 388, 390, 390/2. ZPP člen 13. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 1, 1/1, 2, 2/2, 3, 3/1, 4.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pravne osebe - odgovornost delodajalca - razmerje med delavcem in delodajalcem - odgovornost za drugega - odgovornost storilca kaznivega dejanja - cerkvena institucija kot delodajalec - pojem delovnega razmerja - duhovnik - kanonsko pravo - razmerje med cerkvenim in državnim pravom - višina odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega pregona - pravica do sodnega varstva
Državno pravo Katoliški cerkvi dopušča svobodno delovanje v skladu s kanonskim pravom tudi na t. i. mešanih področjih, dokler to delovanje ne trči ob pravni red Republike Slovenije. Notranje razmerje med duhovnikom in Katoliško cerkvijo ter vprašanje njunih medsebojnih pravic in obveznosti sta tako pridržana presoji po kanonskem pravu. Katoliška cerkev tudi svobodno opravlja katehezo, ko pa pri njej vstopa v družbena razmerja s tretjimi, mora spoštovati pravni red Republike Slovenije. Čeprav odškodninske odgovornosti toženk do tretjih za ravnanje pokojnega duhovnika ni po določbah cerkvenega avtonomnega pravnega reda, lahko toženke odškodninsko odgovarjajo po civilnem pravnem redu Republike Slovenije, ki ureja odškodninsko odgovornost pravnih oseb za ravnanje njihovih delavcev. V razmerju do tretjih je tisti, ki poučuje verouk, s Katoliško Cerkvijo, znotraj nje pa s posamezno župnijo, v kateri opravlja veroučno vzgojo, z njo predpostavljeno škofijo, nadškofijo, v katero je ta povezana, lahko pa tudi z ostalimi, bližnjimi pravnimi osebami znotraj Katoliške Cerkve, funkcionalno povezan do te mere, da to opravlja pod njihovim vodstvom oziroma oblastjo, kot del njihovega poslanstva oziroma naloge in s tem tudi v njihovem interesu. To pa je delovno razmerje v smislu obligacijskega prava, ki narekuje delodajalčevo odgovornost, če delavec škodo s spolnim nadlegovanjem povzroči pri učenju verouka (čeprav neposredno po njem).
Katoliški cerkvi in institucijam znotraj nje priznana avtonomija ne pomeni le, da svobodno odločajo o tem, kateri izmed njih bo podeljena pravna osebnost in kateri ne, pač pa tudi, da te v z njihovim temeljnim delovanjem povezana družbena razmerja s tretjimi vstopajo kot eno. Njihova notranja pravila se tretjih ne tičejo, zato mora veljati tudi obratno: toženke se v razmerju do tretjih nanje ne morejo sklicevati.
Pravdno sodišče na sklep o ustavitvi kazenskega pregona zaradi storilčeve smrti ni vezano. Tehtanje obeh ustavno zagotovljenih pravic v tem primeru narekuje, da se storilcu zagotovljena domneva nedolžnosti umakne tožničini pravici do sodnega varstva.
Presoja zastaranja in višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007739
ZKP člen 285c, 354, 372, 372-4, 420, 420/3, 424, 450b, 450b/2, 450c, 450č/2-1, 450č/3. KZ-1 člen 115, 116.
zahteva za varstvo zakonitosti – zahteva vrhovnega državnega tožilca – obseg preizkusa - sodba na podlagi priznanja - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - priznanje krivde - predobravnavni narok - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – uboj - umor
Pravilo drugega odstavka 354. člena ZKP (iura novit curia) velja za vsako sodbo, torej tudi za sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde.
Pravna opredelitev dejanja je podvržena preizkusu sodišča, ki je - kljub sporazumu strank - dolžno samo presoditi utemeljenost obtožbe z vidika vseh možnih pravnih podlag.
Sodišče mora tudi v primeru priznanja krivde, ki je podano neposredno na predobravnavnem naroku ali na glavni obravnavi, odločiti ob smiselni uporabi določb, ki urejajo zavrnitev sporazuma o priznanju krivde v primeru razpolaganja s pravno opredelitvijo.
ZPP člen 31, 31/2, 367, 367/2, 367/3, 367/5, 374, 374/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodninski spor - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Tožnik navaja na naslovni strani revizije kot sporno vrednost 50.000,00 EUR, vendar pa nato v obrazložitvi poudarja, da zahteva le še nadaljnjih 10.000,00 EUR iz naslova odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, nadaljnjih 500,00 EUR iz naslova odškodnine za pretrpljeni strah ter v celoti še vtoževano odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - torej še omenjenih 27.500,00 EUR. Ker navedeni zneski predstavljajo medsebojno povezane denarne zahtevke (objektivna kumulacija) v smislu petega odstavka 367. člena ZPP, saj izvirajo iz istega škodnega dogodka, je treba pri presoji revizijsko sporne vrednosti izhajati iz njihovega seštevka.