ZZVZZ člen 44a.. ZPP člen 300, 300/1, 300/2.. OZ člen 190, 190/3, 271.
povrnitev stroškov zdravljenja - neupravičena obogatitev - zdravljenje v tujini - donatorski pravni posli
V sodni praksi pritožbenega sodišča je že bilo zavzeto stališče, da zavod ni razbremenjen plačila stroškov iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za zavarovanca, ki je imel priznano pravico do napotitve na zdravljenje v tujini samo zato, ker je bil strošek predhodno poravnan iz donatorskih sredstev, zbranih v humanitarni namen. Zavod je brez pogojevanja s tem, da bi stroške zdravljenja v tujini predhodno moral plačati sam zavarovanec, zavarovancu dolžan povrniti stroške za pravnomočno priznano pravico do zdravljenja v tujini. Ko je zdravljenje po predhodni napotitvi opravljeno, namreč ni mogoče šteti, da stroški niso nastali, četudi jih ni v naprej plačal zavarovanec, temveč zanj kdo tretji. Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično povračilo stroškov tega zdravljenja je namreč pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po 44.a členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
ZNP-1 člen 21, 22, 22/1, 57, 57/1, 262. DZ člen 239, 239/3, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost nepravdnega sodišča - udeležba v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - ožji družinski član - krog udeležencev postopka
Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti.
V primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopi tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe).
podjetnikova odgovornost za obveznosti družbe - prevzemna družba - nastanek terjatve - prenos podjetja na prevzemno družbo - odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja - čas nastanka obveznosti
Tožnica od toženca kot bivšega podjetnika terja zapadle terjatve, ki so nastale pred vpisom prenosa na prevzemno družbo.
Če prevzemna družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanj podjetnik z vsem svojim premoženjem. O odgovornosti toženca kot fizične osebe, ki je neomejena in solidarna z obveznostjo prevzemne družbe ob izkazanih pogojih, ko prevzemna družba njegovih obveznosti ni poravnala, ne more biti dvoma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031634
KZ-1 člen 263, 263/2.. ZPrCP člen 107.. URS člen 29.
preizkus alkoholiziranosti - diskrecijska pravica - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ugotovljeno dejansko stanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
V zvezi z obrazloženim zato ne drži nadaljnja pritožbena navedba češ, da policist D. ne bi storil nobenega nezakonitega ravnanja, če bi odstopil od preizkusa alkoholiziranosti. Res je, da 107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP) določa, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus z napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola, vendar to pomeni le, da ima policist diskrecijsko pravico o tem, ali bo takšno dejanje opravil. V konkretnem primeru pa se je D. za preizkus alkoholiziranosti odločil zato, ker mu je voznik K. povedal, da je pil alkoholne pijače, in je torej obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. V taki situaciji je zato policist tudi bil dolžan opraviti preizkus, saj bi s tem preprečil nevarnost tako za voznika K., kolikor bi se izkazalo, da vozi pod vplivom alkohola nad dovoljeno količino kot tudi ostale udeležence v cestnem prometu.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, kot je to zmotno glede na naslove vlog, ki jih je podajala pritožnica v tem postopku, presojalo sodišče v obravnavanem postopku, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.
Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Postopek zagovora delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek (pred državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil) niti primerjati s takšnim postopkom.
Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika vodje departmaja. Toženi stranki je pred in po njeni sklenitvi zatrjeval, da ima pridobljeno izobrazbo VII. stopnje (dipl. inženir strojništva) in izobrazbo MBA ter da ima 10 let ustreznih delovnih izkušenj, čeprav to ne drži, s čimer je storil očitano kršitev iz izredne odpovedi.
ZPIZ-2 v 183. členu ureja t. im. nepravo obnovo postopka. Določeno je, da lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero ji je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, učinkuje pa od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.
Navedeno izredno pravno sredstvo urejeno v ZPIZ-2 omogoča odpravo posledic napak pri odločanju pri priznavanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj imajo lahko vpliv na višino priznane pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035214
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 236, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - oddaja stanovanja v najem - najemna pogodba za stanovanje - najemnine za več let - najemnik - začasno prebivališče - sedež gospodarske družbe - pravica do dokazovanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - onemogočanje izvedbe dokaza - vabilo priči za zaslišanje - pravilni naslov - dokazno breme - razpravno načelo - dokazna ocena vseh dokazov - uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedopustne pritožbene novote
Navajanje tožnice, da je zaslišanje priče predlagala že ob vložitvi tožbe, da naj bi bil dokaz tedaj še vedno realno izvedljiv, v letu 2019 pa je njegova izvedba onemogočena ali vsaj znatno otežena, nadalje, da je poskušala priti v stanovanje in da je tekom sodnega postopka izgubila vse stike z navedeno osebo, za presojo pravilnosti izpodbijanih zaključkov ni bistveno, saj je šlo ves čas za njen dokazni predlog, zaradi česar je bila (upoštevaje 236. člen ZPP oziroma v pravdnem postopku ključno razpravno načelo) dolžna naslov za vabljenje predlagane priče priskrbeti sama, prav tako pa sama nosi posledice opustitve predložitve teh podatkov.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil ali vsaj predlagal nobenih pravno pomembnih dokazov, da bi moral predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot pojasnjeno, je dolžnik zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati.
Neutemeljeno še upnik dodaja, da je dolžnik zatrjeval neresnična dejstva, da je s potrditvijo IOP obrazca dejansko priznal in pripoznal dolg, s tem pa priznal ustreznost opravljenih del ter se sklicuje na primer v sodni praksi, ker izvršilno sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00031572
ZOdvT člen 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3468. ZST-1 člen 1111.
sodna taksa - odmera pravdnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Toženec je uveljavljal hkrati dve pravni sredstvi, in sicer predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi. Gre za vsebinsko ločeni zahtevi, ki bi ju toženec lahko uveljavljal vsako posebej v ločeni vlogi. Če pa je to storil skupaj, mu gre (ob smiselni uporabi določb 15. in 16. člena ZOdvT) nagrada po tar. št. 3468 tako za predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, kot tudi za ugovor.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Ob ugotovitvah, da je prišlo pri toženi stranki do organizacijskih sprememb na delovnem mestu vodilni odpremnik - prodajalec, na katerem tožnik dejansko že nekaj let ni delal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
obogatitveni zahtevek - vračilo v naravi - pogodba o dosmrtnem preživljanju - povrnitev vlaganj
Obogatitveni zahtevek je primarno usmerjen v vrnitev točno tistega predmeta, ki ga je prejemnik (neupravičeno) prejel. Načeloma se predmet obogatitve vrača v naravi.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033340
OZ člen 562. ZD člen 121.
preužitek - denarna renta - sprememba preužitka - oblika pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sprememba pogodbe o dosmrtnem preživljanju - sprememba pravice v dosmrtno denarno rento - vsebinska presoja - bistveno spremenjene okoliščine
Tožnik utemeljeno opozarja na napačno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da sprememba preužitka v dosmrtno denarno rento po analogiji s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ni mogoča. V konkretnem primeru gre za obligacijsko razmerje, nastalo pred uveljavitvijo OZ, saj je preužitek med pravdnima strankama pričel veljati in se izvajati v letu 1986, zato se v tej zadevi uporabljajo prej veljavne določbe ZD. V praksi se je za preužitek uveljavila analogna uporaba pravil pogodbe o dosmrtnem preživljanju, torej tudi 121. člena ZD, ki je dopuščal možnost spremembe preživljančeve pravice v dosmrtno denarno rento, če je to ustrezalo eni in drugi stranki. Tej določbi je danes vsebinsko enak 562. člen OZ. Drži, da je nomotehnično res umeščen (le) v poglavje o pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je zaradi podobnih značilnosti te pogodbe s pogodbo o preužitku in ker sedmo poglavje posebnega dela OZ ne ureja razveze ali spremembe pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi spremenjenih razmer, tudi po uveljavitvi OZ, pri presoji pogodbe o preužitku, primerna njegova smiselna uporaba.
Kljub zmotnemu izhodišču sodišča prve stopnje, pa to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 562. člena OZ opravilo tudi vsebinsko presojo možnosti spremembe preužitka v dosmrtno denarno rento.
Preužitek ni namenjen neomejenemu financiranju in skrbi za preužitkarja, neodvisno od njegovih lastnih sposobnosti za preživetje. Preužitkar mora tudi z lastnimi finančnimi sredstvi, če jih ima, prispevati k lastnemu preživljanju, prevzemnik pa z dogovorjenimi dajatvami in storitvami zagotavljati, da preužitkarju vse do smrti ne primanjkuje ničesar za dostojno življenje.
Do spremembe razmer, ki utemeljujejo spremembo naturalnih obveznosti v denarno rento, lahko pride na strani ene, druge ali obeh pogodbenih strank. Te spremembe so lahko individualne (v osebni ali premoženjski sferi pogodbenika) ali splošne (izven osebne ali premoženjske sfere pogodbenikov), vedno pa morajo biti take, da je zaradi njih izpolnjevanje pogodbe postalo znatno oteženo. Ali je nastala takšna situacija, sodišče presodi upoštevaje vse okoliščine primera
Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo izvedbo dokazov toženke z vpogledom v spise. Izvedbo teh dokazov je na naroku pavšalno zavrnilo, kar je toženka takoj grajala. V sodbi ni niti navedlo, katerih predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa ni obrazložilo, zakaj je izvedbo dokazov na naroku zavrnilo. Očitana kršitev je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dolžnost, da sodišče v sklepu, sprejetem na naroku za glavno obravnavo, najkasneje pa v sodbi, obrazloži, zakaj je štelo, da izvedba s strani toženke predlaganih dokazov ni potrebna, izhaja iz odločbe Up -77/01 z dne 4. 3. 2004, pa tudi številnih odločb Vrhovnega sodišča RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033801
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 135, 135/1. URS člen 34.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode - grožnja z napadom na življenje in telo - zakonski znaki kaznivega dejanja - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravno priznana škoda - intenziteta in trajanje strahu - stopnja duševnih bolečin - porušeno duševno ravnovesje - pravica do osebne varnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik ni uspel dokazati, da bi zaradi izrečene toženčeve izjave po telefonu utrpel duševne bolečine in strah takšne intenzitete in trajanja, da bi bilo porušeno njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik ne more zahtevati odškodnine iz dveh različnih naslovov na podlagi istih pravotvornih dejstev, saj bi to imelo za posledico podvajanje odškodnine.
nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina (primerjaj 224. člen ZPP), ki dokazuje pravilnost vročitve (torej dejstvo, da je bil taksni nalog tožencu vročen). Resničnost dejstev, ugotovljenih v potrdilu, bi moral toženec izpodbijati samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost potrdila, ne pa s posplošenim, pavšalnim in povsem neizkazanim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.