V prvem odstavku 333. člena ZPP je določeno, da se zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Kot to pravilno ugotovlja sodišče prve stopnje je rok za vložitev pritožbe iztekel 16. 9. 2019. Tožnica pa je pritožbo vložila 25. 9. 2019, torej že po izteku 30 dnevnega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pritožbo utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo.
priznanje pokojninske dobe - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - starostno zavarovanje kmeta
Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve 7. in 8. člena ZUP v predsodnem postopku ter ob domnevno enotni sodni praksi, čeprav ta ne obstaja, le na podlagi popolnoma pavšalne izpovedi tožnika zaključilo, da je njegovo delo na kmetiji od 24. 6. 1978 do 31. 12. 1983 s presledki vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja. Da ni bilo pisne pogodbe o zaposlitvi, ne prijave v zavarovanje niti plačanih prispevkov, je štelo za pravno irelevantno. Ob takšnem zmotnem in zato nesprejemljivem pravnem izhodišču je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke in v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas tožnikovega dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 in 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 na temelju elementov delovnega razmerja.
Ker sodišče prve stopnje ni presodilo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov po 165. členu ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, temveč mimo tega okvirja o pokojninski dobi odločalo na povsem drugem pravnem temelju, za uporabo katerega ni procesne, trditvene niti dokazne podlage, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo razveljaviti.
URS člen 50.. ZUP člen 5, 5/2, 7, 14.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.. ZPIZ-2 člen 30, 30/3, 30/4, 183.
neprava obnova postopka - pravica do socialne varnosti
Že Vrhovno sodišče RS se je večkrat opredelilo, da se večja aktivnost od uradne osebe zahteva pri uveljavljanju socialnih pravic, v katero spada tudi pravica iz pokojninskega zavarovanja. Upoštevajoč določbo 50. člena Ustave RS je pravica do socialne varnostni izrecno priznana kot človekova pravica. Po svoji naravi je pozitivna pravica, kar pomeni, da je za njeno uresničevanje potrebno aktivno delovanje države, ki mora zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravic na zakonodajnem, izvršilnem in sodnem nivoju. Slednje vključuje tudi postopek pred upravnimi organi, ki predstavljajo prvi neposredni stik stranke z državo. Od uradne osebe se zahteva, da stranki zagotovi pridobitev socialnih pravic tudi z aktivnim postopanjem tako, da v okviru načela zaslišanja opozori kdaj in kako lahko pridobi določeno pravico. S tem je zadoščeno tako varstvu pravic strank kot tudi varstvu javne koristi. Načelo zaslišanja stranke ima v upravnem postopku poseben pomen, saj se posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji ravnanja tožene stranke glede zavrženja tožnikove vloge. Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi lahko upravni organ, upoštevajoč dostopne podatke iz upravnega spisa, tožnikove vloge in sodno prakso, ugotovil, da obstoji podlaga za uveljavitev izrednega pravnega sredstva. Le tako postopanje bi tožeči stranki omogočilo učinkovito zavarovanje njenih pravic. Tožnik je namreč v vlogi opozoril, da mu pri priznanju pravice do pokojnine, v pokojninsko osnovo, niso bile vštete plače za leto 1987. Navedeno opozorilo tožnika vzpostavlja dvom v pravilno oblikovanje pokojninske osnove.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032899
ZDR-1 člen 47, 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2, 200, 200/2, 200/3, 200/4.. OZ člen 131, 187.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev osebnostnih pravic - javno opravičilo - sodno varstvo - deliktna odškodninska odgovornost - pisno opozorilo pred odpovedjo
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za (kasnejšo) podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. Zato pisno opozorilo samo po sebi ne pomeni posega v pravice delavca in vsebinsko ni obtožba, zoper katero bi bilo dovoljeno sodno varstvo.
Kadar oškodovanec v sporu zatrjuje kršitev osebnostnih pravic, lahko sodišče v skladu s 187. členom OZ odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino. V sodni praksi in teoriji se kot primer drugega ukrepa, s katerim je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino, navaja tudi (javno) opravičilo oškodovalca oškodovancu. Ravno to tožnik od tožene stranke zahteva zaradi posega v njegovo čast in dobro ime.
Zatrjevana odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi nezakonitega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in zaradi kršitve osebnostnih pravic ima naravo deliktne odškodninske odgovornosti in ne pogodbene (drugi odstavek 179. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje se napačno sklicuje na dolžnost delodajalca, da varuje dostojanstvo delavca pri delu (47. člen ZDR-1), saj ta obsega primere spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, česar pa tožnik v tem sporu toženi stranki ne očita. Po splošnih pravilih civilnega prava - osnovno pravilo je vsebovano v prvem odstavku 131. člena OZ - mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le to povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
ZNP-1 člen 21, 22, 22/1, 57, 57/1, 262. DZ člen 239, 239/3, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost nepravdnega sodišča - udeležba v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - ožji družinski član - krog udeležencev postopka
Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti.
V primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopi tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe).
sodba presenečenja - trditvena in dokazna podlaga - pravna podlaga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je tako sodbo oprlo na trditve pravdnih strank o dejstvih, ki sta jih ti podali tekom postopka in na pravno podlago na katero sta se sklicevali obe pravdni stranki in ne gre za nikakršno odločitev, ki bi bila lahko presenečenje za toženo stranko.
delovna uspešnost - plača - variabilni del plače - direktor - razrešitev s funkcije - variabilni del plače - poslovodna oseba
Dodatek št. 2 k pogodbi o zaposlitvi, ki je v celoti spremenil 10. člen pogodbe o zaposlitvi, ki ureja povečanje osnovne plače direktorja, določa pogoje za sprejem odločitve o povečanju osnovne plače, največji možni odstotek povečanja, pristojni organ, ki odloči o povečanju, in določa, na osnovi katerih finančnih podatkov se sprejme ta odločitev. Omenjeni dodatek nima določil o tem, kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora pristojni organ sprejeti odločitev o povečanju osnovne plače ter o tem, do kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora obveznost izplačila izpolniti. Pristojnost za sprejem odločitve o povišanju plače daje nadzornemu svetu, kar pomeni, da je ta pristojen sprejeti tako odločitev, ali je tožnik upravičen do povišanja ali ne, kot tudi odločitev, kdaj se tožniku ta del plače izplača. Določilo o tem, katere finančne podatke nadzorni svet upošteva, da odloči o povišanju (ali zmanjšanju) osnovne plače, pa še ne določa hkrati tudi roka oziroma pogoja za sprejem odločitve in izplačilo.
Glede na takšno vsebino dodatka št. 2 k pogodbi o zaposlitvi je nadzorni svet kot pristojni organ za sprejem odločitve o zvišanju osnovne plače tožnika to odločitev zakonito sprejel šele na sporni seji, prav tako pa je zakonito določil tudi pogoje za izpolnitev obveznosti izplačila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031873
KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - izvršitvena dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Bistvo kaznivega dejanja zalezovanja je v zalezovanju, torej v ponavljajočih se ravnanjih, ki pri oškodovancu povzročijo prestrašenost ali ogroženost. Iz konkretnih navedb opisa ni mogoče izluščiti, kako se kaže "pogosto in kontinuirano" opazovanje oškodovanke, "stalno" zasledovanje ali "vztrajno prizadevanje" vzpostavljanja stika na domačem in službenem naslovu oziroma na poti od enega do drugega. Zgolj časovna opredelitev kaznivega dejanja tega ne razjasni, saj še vedno ni znano, koliko je bilo teh dogodkov in kako so se manifestirali v realnosti. Brez minimalne sinteze in vrste oziroma načinov stikov obdolženca z oškodovanko, kot naj bi se bili odvili v realnosti, pa sodišče ne more presoditi, ali gre dejansko za ponavljajoča se opazovanja, zasledovanje ali vsiljivo prizadevanje vzpostavitve stikov, torej za zalezovanje.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.
Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 295, 295/3, 295/4, 296, 296/4, 297, 297/1, 390, 393. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe
Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).
Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
obseg zapuščine - napotitev na pravdo - določno oblikovan tožbeni zahtevek - vezanost na napotitveni sklep
Med pritožnikom in sodedinjo je nastal spor o velikosti zapuščine in s tem povezane pravice do nujnega deleža. Po ustaljeni sodni praksi šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen če predloži listinske dokaze, ki pa jih pritožnik ni predložil.
Na pravdo napotena stranka pri postavitvi tožbenega zahtevka ni vezana na napotitveni sklep, tožbo lahko vloži z drugačnim zahtevkom od tistega, ki je naveden v napotitvenem sklepu.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 5, 8, 11, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 17, 17/1, 17/1-4.
oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - lastniški delež v gospodarski družbi
Materialni položaj prosilca se presoja preko dohodkovnega in premoženjskega kriterija.
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanemu za zneska dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS).
nepopolna tožba - vrnitev v prejšnje stanje - poprava tožbe
Tožba v obravnavani zadevi nima oblikovanega tožbenega zahtevka ter kot taka ni sposobna za obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati skladno z določbo 108. člena ZPP in tožbo vrniti tožniku v popravo ali dopolnitev. Šele, če tožnik svoje tožbe ne bi popravil oziroma dopolnil tako, da bi bil primerna za obravnavo, bi jo sodišče skladno z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko zavrglo.
storitev odvajanja odpadne komunalne vode - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - uporabnik storitev - lastnik - priključitev na javno kanalizacijo - pasivna legitimacija - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neutemeljen je očitek o zmotni razlagi 6. člena Odloka, kdo je uporabnik storitev javne službe ravnanja z odpadki, ki vključuje tudi storitev odvajanja odpadnih voda. Po navedeni določbi so uporabniki storitev javne službe, ki jo opravlja tožnik, fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških, poslovnih, gospodarskih in drugih prostorov ter površin oziroma objektov. Že iz jezikovnega pomena te določbe ne izhaja, da lastnik ni uporabnik. Podan bi bil lahko le dvom o tem, ali je v morebitnem primeru, ko nepremičnino uporablja še nekdo drug, k plačilu zavezana le ta oseba ali tudi lastnik. Ta situacija je predmet urejanja v 34. členu, ki le še dodatno potrjuje pravilnost stališča v izpodbijani sodbi. Ker toženec ni trdil, da ni lastnik, so razlogi sodbe o obstoju njegove pasivne legitimacije zadostni.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da ni zavezan k plačilu, ker nepremičnina ni priključena na javno kanalizacijo. Ker predpisi ne dajejo podlage za razlikovanju v položaju uporabnikov, katerih nepremičnine niso priključene na javno kanalizacijo, in tistih, na katerih je odvajanje komunalnih odpadnih voda urejeno na drug način, ni odločilno, da v sodbi ni ugotovitve, ali je toženčeva nepremičnina priključena na javno kanalizacijo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034418
OZ člen 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - subjektivni zastaralni rok
V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode. Trenutek subjektivnega spoznanja in zaključek zdravljenja časovno zmeraj ne sovpadata. Odškodninska obveza namreč zapade že takrat, ko nastane škoda, za njeno vedenje pa je treba upoštevati (celoten) obseg in višino oziroma upoštevano škodno obdobje, zajeto v njenem odpravljanju; torej tako potek zdravljenja kot tudi njegov sestavni del - zaključek zdravljenja. Subjektivni zastaralni rok tako prične teči, ko bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka oziroma ko bi ob ravnanju s skrbnostjo, kakršna se zahteva v pravnem prometu, lahko prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pogodba o zaposlitvi za določen čas
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporne izjave ni zakonito, saj tožena stranka ni dokazala, da je tožnik podal odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Toženec je bil v delovnem razmerju pri tožnici in temeljna obveznost delodajalca iz delovnega razmerja je zagotavljanje plačila (44. člen ZDR-1) in zagotavljanje dela (43. člen ZDR-1). Delavec ima pravico do plače oziroma nadomestila plače tudi v primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica je tožencu plačevala plačo v višini 80 % osnove za neopravljene ure dela zaradi pomanjkanja dela. V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 ima delavec v primeru čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 %. Tudi, če ni šlo za čakanje na delo, kot zatrjuje pritožba, pač pa za začasno prerazporejen delovni čas (148. člen ZDR-1), je bil delodajalec dolžan tožencu za čas, ko ni delal, ker mu ta ni zagotavljal dela oziroma mu ga ni mogel zagotoviti, izplačati nadomestilo plače. Če delodajalec organizacijo dela in delovnega časa po referenčnem obdobju ne more zagotoviti izravnave ur na polni delovni čas oziroma ne more zagotoviti dela, mora posledice nositi sam in jih ne more prelagati na delavce s prenosom manjka ur v naslednje referenčno obdobje ali celo z zahtevkom za vračilo plače.
ZPP člen 7, 8, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 82, 82/1, 393, 393/2.
pobotni ugovor - ugovor delnega poplačila dolga - procesni pobot - izrek sodbe - pravica do pravnega sredstva - razpravno načelo - možnost obravnavanja pred sodiščem - solidarna obveznost - skupen namen pogodbenikov - nejasno pogodbeno določilo - razlaga določil pogodbe - opredelitev do izjave - plačilo pavšala
Ker je tožena stranka uveljavljala ugovor procesnega pobotanja, bi sodišče prve stopnje moralo tudi v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju njene terjatve, in ne le v razlogih sodbe. Izrek sodbe je torej pomanjkljiv, zato je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri ugotavljanju skupnega namena strank je poleg poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe pomemben tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki, dokler ni prišlo do spora, izpolnjevali medsebojne obveznosti in uresničevali medsebojne pravice na podlagi pogodbe.
OZ člen 179. ZV-1 člen 37, 44, 44/2. ZGO-1 člen 2.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - gradnja kanalizacijskega zbiralnika - gradbeni inženirski objekt - objekt gospodarske javne infrastrukture - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Zbiralnik fekalne kanalizacije skupaj s ploščadjo s stopnicami nad njim namreč predstavlja gradbeni inženirski objekt in s tem objekt gospodarske javne infrastrukture.
Obveznost upravljanja in vzdrževanja tega pa je na zavarovancu toženke kot izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na tem območju.
OZ člen 107, 111. ZPP člen 458,/ 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe - nezmožnost izpolnitve
Kolikor pritožba meni, da tožeča stranka nekaterih trditev in dokaznih listin, ki jih je podala in predložila tožena stranka, ni prerekala in da bi jih sodišče prve stopnje moralo šteti kot resnične, pa jih ni, pa takšen pritožbeni očitek pomeni ali očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe ali pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja, oba pritožbena razloga pa sta v sporu majhne vrednosti nedovoljena pritožbena razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pogodbeno razmerje med pravdnima strankam prenehalo, ker je tožeča stranka bila prisiljena odstopiti od pogodbe, kar je bistveno v sporni zadevi, zgolj pravna kvalifikacija pa na takšen pravilni zaključek ne vpliva. Sodišče prve stopnje bi moralo zaključiti, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe, ker je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja tožena stranka (izsiljevanje) (določba tretjega odstavka 117. člena OZ).