izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Postopek zagovora delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek (pred državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil) niti primerjati s takšnim postopkom.
Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika vodje departmaja. Toženi stranki je pred in po njeni sklenitvi zatrjeval, da ima pridobljeno izobrazbo VII. stopnje (dipl. inženir strojništva) in izobrazbo MBA ter da ima 10 let ustreznih delovnih izkušenj, čeprav to ne drži, s čimer je storil očitano kršitev iz izredne odpovedi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034418
OZ člen 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - subjektivni zastaralni rok
V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode. Trenutek subjektivnega spoznanja in zaključek zdravljenja časovno zmeraj ne sovpadata. Odškodninska obveza namreč zapade že takrat, ko nastane škoda, za njeno vedenje pa je treba upoštevati (celoten) obseg in višino oziroma upoštevano škodno obdobje, zajeto v njenem odpravljanju; torej tako potek zdravljenja kot tudi njegov sestavni del - zaključek zdravljenja. Subjektivni zastaralni rok tako prične teči, ko bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka oziroma ko bi ob ravnanju s skrbnostjo, kakršna se zahteva v pravnem prometu, lahko prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah.
ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1.. ZUTD člen 61, 61/1.
nepopolna tožba - bistvena kršitev določb postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zahtevek, ki ga je postavil tožnik, res ni določno opredeljen, vendar pa pritožba utemeljeno navaja, da to ni razlog za zavrnitev zahtevka, ampak za zavrženje tožbe s takšnim zahtevkom. Vendar lahko sodišče to stori šele po tem, ko po pozivu v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP tožnik tožbe ustrezno ne popravi, da bi bila primerna za obravnavo (četrti odstavek istega člena ZPP). Sodišče prve stopnje tožnika ni pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP.
Če delodajalec za opravljanje enakega dela namesto odpovedanega delavca zaposli drugega novega delavca, ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 295, 295/3, 295/4, 296, 296/4, 297, 297/1, 390, 393. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe
Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).
Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
III. kategorija invalidnosti - nove pravice na podlagi invalidnosti
Glede na to, da je bil tožnik že uživalec pravic iz invalidskega zavarovanja, saj mu je toženec z odločbo z dne 14. 2. 2012, kot invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, mu je mogoče nove pravice na podlagi ugotovljene spremembe oziroma ugotovljene III. kategorije invalidnosti v novi obliki, skladno z drugim odstavkom 126. člena ZPIZ-2 priznati od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe. To je ob dejstvu, da je pri tožniku prišlo do sprememb v stanju invalidnosti 13. 12. 2017, od 1. 1. 2018 dalje.
sodba presenečenja - trditvena in dokazna podlaga - pravna podlaga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je tako sodbo oprlo na trditve pravdnih strank o dejstvih, ki sta jih ti podali tekom postopka in na pravno podlago na katero sta se sklicevali obe pravdni stranki in ne gre za nikakršno odločitev, ki bi bila lahko presenečenje za toženo stranko.
nepopolna tožba - vrnitev v prejšnje stanje - poprava tožbe
Tožba v obravnavani zadevi nima oblikovanega tožbenega zahtevka ter kot taka ni sposobna za obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati skladno z določbo 108. člena ZPP in tožbo vrniti tožniku v popravo ali dopolnitev. Šele, če tožnik svoje tožbe ne bi popravil oziroma dopolnil tako, da bi bil primerna za obravnavo, bi jo sodišče skladno z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko zavrglo.
odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloga, ki je poimenovana "pripombe na izvedensko mnenje" po vsebini ne predstavlja pripravljalne vloge, ki bi jo lahko sodišče vrednotilo s 225 odvetniškimi točkami. Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Glede na vsebino podane vloge tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno vlogo sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse kar je potrebno da se obravnava, vendar te vloge nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave, oz. ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V pripravljalni vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi, zgolj za krajši dopis, za katerega bi lahko priznali 20 točk skladno s 4. točko tarifne številke 39 Odvetniške tarife.
dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo - zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - dolg zapuščine - stroški pogreba
V obravnavanem primeru je višina izplačanih sredstev iz naslova socialne pomoči občutno presegala vrednost zapuščine, kar pomeni, da je na podlagi omejitve dedovanja celotna zapuščina postala last Republike Slovenije. Nasprotno naziranje pritožnice je zmotno. V okoliščinah, ko zapuščine ni, sodišču skladno s prvim in drugim odstavkom 203. člena ZD ni treba opraviti zapuščinske obravnave. Tako lahko namreč odloči, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja in tudi, če je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Iz podatkov spisa izhaja, da je že v smrtovnici (za katero je podala podatke prav pritožnica) navedeno, naj se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojna ni zapustila premoženja.
OZ člen 107, 111. ZPP člen 458,/ 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe - nezmožnost izpolnitve
Kolikor pritožba meni, da tožeča stranka nekaterih trditev in dokaznih listin, ki jih je podala in predložila tožena stranka, ni prerekala in da bi jih sodišče prve stopnje moralo šteti kot resnične, pa jih ni, pa takšen pritožbeni očitek pomeni ali očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe ali pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja, oba pritožbena razloga pa sta v sporu majhne vrednosti nedovoljena pritožbena razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pogodbeno razmerje med pravdnima strankam prenehalo, ker je tožeča stranka bila prisiljena odstopiti od pogodbe, kar je bistveno v sporni zadevi, zgolj pravna kvalifikacija pa na takšen pravilni zaključek ne vpliva. Sodišče prve stopnje bi moralo zaključiti, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe, ker je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja tožena stranka (izsiljevanje) (določba tretjega odstavka 117. člena OZ).
ZST-1 člen 11, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 5, 8, 11, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 17, 17/1, 17/1-4.
oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - lastniški delež v gospodarski družbi
Materialni položaj prosilca se presoja preko dohodkovnega in premoženjskega kriterija.
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanemu za zneska dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS).
ZNP člen 35, 37, 118, 118/3. SPZ člen 11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 216.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - sporna višina solastniških deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - obogatitveni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - dednopravni zahtevek - zapuščinska obravnava - domneva o lastniku nepremičnine
Sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Pri tem ni pomembno, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Sedaj namreč zatrjuje drugo pravno podlago kot dedovanje (vlaganja v nepremičnino).
ZNP-1 člen 21, 22, 22/1, 57, 57/1, 262. DZ člen 239, 239/3, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost nepravdnega sodišča - udeležba v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - ožji družinski član - krog udeležencev postopka
Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti.
V primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopi tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032899
ZDR-1 člen 47, 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2, 200, 200/2, 200/3, 200/4.. OZ člen 131, 187.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev osebnostnih pravic - javno opravičilo - sodno varstvo - deliktna odškodninska odgovornost - pisno opozorilo pred odpovedjo
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za (kasnejšo) podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. Zato pisno opozorilo samo po sebi ne pomeni posega v pravice delavca in vsebinsko ni obtožba, zoper katero bi bilo dovoljeno sodno varstvo.
Kadar oškodovanec v sporu zatrjuje kršitev osebnostnih pravic, lahko sodišče v skladu s 187. členom OZ odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino. V sodni praksi in teoriji se kot primer drugega ukrepa, s katerim je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino, navaja tudi (javno) opravičilo oškodovalca oškodovancu. Ravno to tožnik od tožene stranke zahteva zaradi posega v njegovo čast in dobro ime.
Zatrjevana odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi nezakonitega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in zaradi kršitve osebnostnih pravic ima naravo deliktne odškodninske odgovornosti in ne pogodbene (drugi odstavek 179. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje se napačno sklicuje na dolžnost delodajalca, da varuje dostojanstvo delavca pri delu (47. člen ZDR-1), saj ta obsega primere spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, česar pa tožnik v tem sporu toženi stranki ne očita. Po splošnih pravilih civilnega prava - osnovno pravilo je vsebovano v prvem odstavku 131. člena OZ - mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le to povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
ZZVZZ člen 44a.. ZPP člen 300, 300/1, 300/2.. OZ člen 190, 190/3, 271.
povrnitev stroškov zdravljenja - neupravičena obogatitev - zdravljenje v tujini - donatorski pravni posli
V sodni praksi pritožbenega sodišča je že bilo zavzeto stališče, da zavod ni razbremenjen plačila stroškov iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za zavarovanca, ki je imel priznano pravico do napotitve na zdravljenje v tujini samo zato, ker je bil strošek predhodno poravnan iz donatorskih sredstev, zbranih v humanitarni namen. Zavod je brez pogojevanja s tem, da bi stroške zdravljenja v tujini predhodno moral plačati sam zavarovanec, zavarovancu dolžan povrniti stroške za pravnomočno priznano pravico do zdravljenja v tujini. Ko je zdravljenje po predhodni napotitvi opravljeno, namreč ni mogoče šteti, da stroški niso nastali, četudi jih ni v naprej plačal zavarovanec, temveč zanj kdo tretji. Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično povračilo stroškov tega zdravljenja je namreč pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po 44.a členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pogodba o zaposlitvi za določen čas
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporne izjave ni zakonito, saj tožena stranka ni dokazala, da je tožnik podal odpoved pogodbe o zaposlitvi.
delovna uspešnost - plača - variabilni del plače - direktor - razrešitev s funkcije - variabilni del plače - poslovodna oseba
Dodatek št. 2 k pogodbi o zaposlitvi, ki je v celoti spremenil 10. člen pogodbe o zaposlitvi, ki ureja povečanje osnovne plače direktorja, določa pogoje za sprejem odločitve o povečanju osnovne plače, največji možni odstotek povečanja, pristojni organ, ki odloči o povečanju, in določa, na osnovi katerih finančnih podatkov se sprejme ta odločitev. Omenjeni dodatek nima določil o tem, kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora pristojni organ sprejeti odločitev o povečanju osnovne plače ter o tem, do kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora obveznost izplačila izpolniti. Pristojnost za sprejem odločitve o povišanju plače daje nadzornemu svetu, kar pomeni, da je ta pristojen sprejeti tako odločitev, ali je tožnik upravičen do povišanja ali ne, kot tudi odločitev, kdaj se tožniku ta del plače izplača. Določilo o tem, katere finančne podatke nadzorni svet upošteva, da odloči o povišanju (ali zmanjšanju) osnovne plače, pa še ne določa hkrati tudi roka oziroma pogoja za sprejem odločitve in izplačilo.
Glede na takšno vsebino dodatka št. 2 k pogodbi o zaposlitvi je nadzorni svet kot pristojni organ za sprejem odločitve o zvišanju osnovne plače tožnika to odločitev zakonito sprejel šele na sporni seji, prav tako pa je zakonito določil tudi pogoje za izpolnitev obveznosti izplačila.
obseg zapuščine - napotitev na pravdo - določno oblikovan tožbeni zahtevek - vezanost na napotitveni sklep
Med pritožnikom in sodedinjo je nastal spor o velikosti zapuščine in s tem povezane pravice do nujnega deleža. Po ustaljeni sodni praksi šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen če predloži listinske dokaze, ki pa jih pritožnik ni predložil.
Na pravdo napotena stranka pri postavitvi tožbenega zahtevka ni vezana na napotitveni sklep, tožbo lahko vloži z drugačnim zahtevkom od tistega, ki je naveden v napotitvenem sklepu.
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja je razvidno, da je izvedenec finančne stroke opravil dodatne izračune in analize v primerjavi z že podanim izvedenskim mnenjem. Zato je upravičen do nagrade za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, ki mu jo je sodišče prve stopnje priznalo z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Toženec je bil v delovnem razmerju pri tožnici in temeljna obveznost delodajalca iz delovnega razmerja je zagotavljanje plačila (44. člen ZDR-1) in zagotavljanje dela (43. člen ZDR-1). Delavec ima pravico do plače oziroma nadomestila plače tudi v primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica je tožencu plačevala plačo v višini 80 % osnove za neopravljene ure dela zaradi pomanjkanja dela. V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 ima delavec v primeru čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 %. Tudi, če ni šlo za čakanje na delo, kot zatrjuje pritožba, pač pa za začasno prerazporejen delovni čas (148. člen ZDR-1), je bil delodajalec dolžan tožencu za čas, ko ni delal, ker mu ta ni zagotavljal dela oziroma mu ga ni mogel zagotoviti, izplačati nadomestilo plače. Če delodajalec organizacijo dela in delovnega časa po referenčnem obdobju ne more zagotoviti izravnave ur na polni delovni čas oziroma ne more zagotoviti dela, mora posledice nositi sam in jih ne more prelagati na delavce s prenosom manjka ur v naslednje referenčno obdobje ali celo z zahtevkom za vračilo plače.