DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034418
OZ člen 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - subjektivni zastaralni rok
V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode. Trenutek subjektivnega spoznanja in zaključek zdravljenja časovno zmeraj ne sovpadata. Odškodninska obveza namreč zapade že takrat, ko nastane škoda, za njeno vedenje pa je treba upoštevati (celoten) obseg in višino oziroma upoštevano škodno obdobje, zajeto v njenem odpravljanju; torej tako potek zdravljenja kot tudi njegov sestavni del - zaključek zdravljenja. Subjektivni zastaralni rok tako prične teči, ko bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka oziroma ko bi ob ravnanju s skrbnostjo, kakršna se zahteva v pravnem prometu, lahko prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032899
ZDR-1 člen 47, 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2, 200, 200/2, 200/3, 200/4.. OZ člen 131, 187.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev osebnostnih pravic - javno opravičilo - sodno varstvo - deliktna odškodninska odgovornost - pisno opozorilo pred odpovedjo
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za (kasnejšo) podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. Zato pisno opozorilo samo po sebi ne pomeni posega v pravice delavca in vsebinsko ni obtožba, zoper katero bi bilo dovoljeno sodno varstvo.
Kadar oškodovanec v sporu zatrjuje kršitev osebnostnih pravic, lahko sodišče v skladu s 187. členom OZ odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino. V sodni praksi in teoriji se kot primer drugega ukrepa, s katerim je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino, navaja tudi (javno) opravičilo oškodovalca oškodovancu. Ravno to tožnik od tožene stranke zahteva zaradi posega v njegovo čast in dobro ime.
Zatrjevana odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi nezakonitega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in zaradi kršitve osebnostnih pravic ima naravo deliktne odškodninske odgovornosti in ne pogodbene (drugi odstavek 179. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje se napačno sklicuje na dolžnost delodajalca, da varuje dostojanstvo delavca pri delu (47. člen ZDR-1), saj ta obsega primere spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, česar pa tožnik v tem sporu toženi stranki ne očita. Po splošnih pravilih civilnega prava - osnovno pravilo je vsebovano v prvem odstavku 131. člena OZ - mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le to povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
ZZVZZ člen 44a.. ZPP člen 300, 300/1, 300/2.. OZ člen 190, 190/3, 271.
povrnitev stroškov zdravljenja - neupravičena obogatitev - zdravljenje v tujini - donatorski pravni posli
V sodni praksi pritožbenega sodišča je že bilo zavzeto stališče, da zavod ni razbremenjen plačila stroškov iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za zavarovanca, ki je imel priznano pravico do napotitve na zdravljenje v tujini samo zato, ker je bil strošek predhodno poravnan iz donatorskih sredstev, zbranih v humanitarni namen. Zavod je brez pogojevanja s tem, da bi stroške zdravljenja v tujini predhodno moral plačati sam zavarovanec, zavarovancu dolžan povrniti stroške za pravnomočno priznano pravico do zdravljenja v tujini. Ko je zdravljenje po predhodni napotitvi opravljeno, namreč ni mogoče šteti, da stroški niso nastali, četudi jih ni v naprej plačal zavarovanec, temveč zanj kdo tretji. Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično povračilo stroškov tega zdravljenja je namreč pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po 44.a členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
OZ člen 107, 111. ZPP člen 458,/ 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe - nezmožnost izpolnitve
Kolikor pritožba meni, da tožeča stranka nekaterih trditev in dokaznih listin, ki jih je podala in predložila tožena stranka, ni prerekala in da bi jih sodišče prve stopnje moralo šteti kot resnične, pa jih ni, pa takšen pritožbeni očitek pomeni ali očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe ali pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja, oba pritožbena razloga pa sta v sporu majhne vrednosti nedovoljena pritožbena razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pogodbeno razmerje med pravdnima strankam prenehalo, ker je tožeča stranka bila prisiljena odstopiti od pogodbe, kar je bistveno v sporni zadevi, zgolj pravna kvalifikacija pa na takšen pravilni zaključek ne vpliva. Sodišče prve stopnje bi moralo zaključiti, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe, ker je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja tožena stranka (izsiljevanje) (določba tretjega odstavka 117. člena OZ).
ZNP člen 35, 37, 118, 118/3. SPZ člen 11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 216.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - sporna višina solastniških deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - obogatitveni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - dednopravni zahtevek - zapuščinska obravnava - domneva o lastniku nepremičnine
Sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Pri tem ni pomembno, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Sedaj namreč zatrjuje drugo pravno podlago kot dedovanje (vlaganja v nepremičnino).
priznanje pokojninske dobe - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - starostno zavarovanje kmeta
Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve 7. in 8. člena ZUP v predsodnem postopku ter ob domnevno enotni sodni praksi, čeprav ta ne obstaja, le na podlagi popolnoma pavšalne izpovedi tožnika zaključilo, da je njegovo delo na kmetiji od 24. 6. 1978 do 31. 12. 1983 s presledki vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja. Da ni bilo pisne pogodbe o zaposlitvi, ne prijave v zavarovanje niti plačanih prispevkov, je štelo za pravno irelevantno. Ob takšnem zmotnem in zato nesprejemljivem pravnem izhodišču je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke in v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas tožnikovega dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 in 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 na temelju elementov delovnega razmerja.
Ker sodišče prve stopnje ni presodilo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov po 165. členu ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, temveč mimo tega okvirja o pokojninski dobi odločalo na povsem drugem pravnem temelju, za uporabo katerega ni procesne, trditvene niti dokazne podlage, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo razveljaviti.
obseg zapuščine - napotitev na pravdo - določno oblikovan tožbeni zahtevek - vezanost na napotitveni sklep
Med pritožnikom in sodedinjo je nastal spor o velikosti zapuščine in s tem povezane pravice do nujnega deleža. Po ustaljeni sodni praksi šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen če predloži listinske dokaze, ki pa jih pritožnik ni predložil.
Na pravdo napotena stranka pri postavitvi tožbenega zahtevka ni vezana na napotitveni sklep, tožbo lahko vloži z drugačnim zahtevkom od tistega, ki je naveden v napotitvenem sklepu.
podjetnikova odgovornost za obveznosti družbe - prevzemna družba - nastanek terjatve - prenos podjetja na prevzemno družbo - odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja - čas nastanka obveznosti
Tožnica od toženca kot bivšega podjetnika terja zapadle terjatve, ki so nastale pred vpisom prenosa na prevzemno družbo.
Če prevzemna družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanj podjetnik z vsem svojim premoženjem. O odgovornosti toženca kot fizične osebe, ki je neomejena in solidarna z obveznostjo prevzemne družbe ob izkazanih pogojih, ko prevzemna družba njegovih obveznosti ni poravnala, ne more biti dvoma.
ZNP-1 člen 21, 22, 22/1, 57, 57/1, 262. DZ člen 239, 239/3, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost nepravdnega sodišča - udeležba v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - ožji družinski član - krog udeležencev postopka
Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti.
V primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopi tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe).
V prvem odstavku 333. člena ZPP je določeno, da se zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Kot to pravilno ugotovlja sodišče prve stopnje je rok za vložitev pritožbe iztekel 16. 9. 2019. Tožnica pa je pritožbo vložila 25. 9. 2019, torej že po izteku 30 dnevnega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pritožbo utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo.
OZ člen 179. ZV-1 člen 37, 44, 44/2. ZGO-1 člen 2.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - gradnja kanalizacijskega zbiralnika - gradbeni inženirski objekt - objekt gospodarske javne infrastrukture - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Zbiralnik fekalne kanalizacije skupaj s ploščadjo s stopnicami nad njim namreč predstavlja gradbeni inženirski objekt in s tem objekt gospodarske javne infrastrukture.
Obveznost upravljanja in vzdrževanja tega pa je na zavarovancu toženke kot izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na tem območju.
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja je razvidno, da je izvedenec finančne stroke opravil dodatne izračune in analize v primerjavi z že podanim izvedenskim mnenjem. Zato je upravičen do nagrade za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, ki mu jo je sodišče prve stopnje priznalo z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 295, 295/3, 295/4, 296, 296/4, 297, 297/1, 390, 393. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe
Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).
Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031634
KZ-1 člen 263, 263/2.. ZPrCP člen 107.. URS člen 29.
preizkus alkoholiziranosti - diskrecijska pravica - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ugotovljeno dejansko stanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
V zvezi z obrazloženim zato ne drži nadaljnja pritožbena navedba češ, da policist D. ne bi storil nobenega nezakonitega ravnanja, če bi odstopil od preizkusa alkoholiziranosti. Res je, da 107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP) določa, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus z napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola, vendar to pomeni le, da ima policist diskrecijsko pravico o tem, ali bo takšno dejanje opravil. V konkretnem primeru pa se je D. za preizkus alkoholiziranosti odločil zato, ker mu je voznik K. povedal, da je pil alkoholne pijače, in je torej obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. V taki situaciji je zato policist tudi bil dolžan opraviti preizkus, saj bi s tem preprečil nevarnost tako za voznika K., kolikor bi se izkazalo, da vozi pod vplivom alkohola nad dovoljeno količino kot tudi ostale udeležence v cestnem prometu.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, kot je to zmotno glede na naslove vlog, ki jih je podajala pritožnica v tem postopku, presojalo sodišče v obravnavanem postopku, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.
Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.
ZPP člen 7, 8, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 82, 82/1, 393, 393/2.
pobotni ugovor - ugovor delnega poplačila dolga - procesni pobot - izrek sodbe - pravica do pravnega sredstva - razpravno načelo - možnost obravnavanja pred sodiščem - solidarna obveznost - skupen namen pogodbenikov - nejasno pogodbeno določilo - razlaga določil pogodbe - opredelitev do izjave - plačilo pavšala
Ker je tožena stranka uveljavljala ugovor procesnega pobotanja, bi sodišče prve stopnje moralo tudi v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju njene terjatve, in ne le v razlogih sodbe. Izrek sodbe je torej pomanjkljiv, zato je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri ugotavljanju skupnega namena strank je poleg poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe pomemben tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki, dokler ni prišlo do spora, izpolnjevali medsebojne obveznosti in uresničevali medsebojne pravice na podlagi pogodbe.
odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloga, ki je poimenovana "pripombe na izvedensko mnenje" po vsebini ne predstavlja pripravljalne vloge, ki bi jo lahko sodišče vrednotilo s 225 odvetniškimi točkami. Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Glede na vsebino podane vloge tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno vlogo sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse kar je potrebno da se obravnava, vendar te vloge nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave, oz. ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V pripravljalni vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi, zgolj za krajši dopis, za katerega bi lahko priznali 20 točk skladno s 4. točko tarifne številke 39 Odvetniške tarife.
Toženec je bil v delovnem razmerju pri tožnici in temeljna obveznost delodajalca iz delovnega razmerja je zagotavljanje plačila (44. člen ZDR-1) in zagotavljanje dela (43. člen ZDR-1). Delavec ima pravico do plače oziroma nadomestila plače tudi v primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica je tožencu plačevala plačo v višini 80 % osnove za neopravljene ure dela zaradi pomanjkanja dela. V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 ima delavec v primeru čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 %. Tudi, če ni šlo za čakanje na delo, kot zatrjuje pritožba, pač pa za začasno prerazporejen delovni čas (148. člen ZDR-1), je bil delodajalec dolžan tožencu za čas, ko ni delal, ker mu ta ni zagotavljal dela oziroma mu ga ni mogel zagotoviti, izplačati nadomestilo plače. Če delodajalec organizacijo dela in delovnega časa po referenčnem obdobju ne more zagotoviti izravnave ur na polni delovni čas oziroma ne more zagotoviti dela, mora posledice nositi sam in jih ne more prelagati na delavce s prenosom manjka ur v naslednje referenčno obdobje ali celo z zahtevkom za vračilo plače.
ZPIZ-2 v 183. členu ureja t. im. nepravo obnovo postopka. Določeno je, da lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero ji je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, učinkuje pa od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.
Navedeno izredno pravno sredstvo urejeno v ZPIZ-2 omogoča odpravo posledic napak pri odločanju pri priznavanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj imajo lahko vpliv na višino priznane pravice.