ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 119/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 257/3, 263.. ZJU člen 93.. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 8, 21.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je presoja, da je odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 podan, saj je dokazano, da je tožnik v spornem obdobju v komunikaciji z A.A. izkoristil svoj položaj uslužbenca FURS in pri njem ustvaril vtis, da lahko posreduje in vpliva na potek postopka davčne izvršbe na nepremičnini, spornega dne pa je kot nagrado za prikazano posredovanje od A.A. zahteval 20.000 EUR, nato pa je od njega prejel 10.000 EUR v posledici teh ravnanj.
Tožnik izrecno predlaga spremembo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, kar pa bi, če bi pritožbeno sodišče sledilo njegovemu predlogu, povzročilo, da bi popravljena obrazložitev nasprotovala izreku sodbe pritožbenega sodišča. Že to jasno pokaže, da „napaka“ ni računska, temveč kvečjemu vsebinska. Za odpravo slednjih pa so na voljo izredna pravna sredstva.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5, 103/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZZZDR člen 208.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - kršitev najemne pogodbe - pravica do spoštovanja doma - poseg v ustavno pravico - narava kršitve - uporaba stanovanja - način uporabe stvari - uživanje lastnine - delni odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - vznemirjanje lastnikov stanovanj - protipravno vznemirjanje - nedopustno ravnanje - prevzem tveganja škodljive posledice z neprimernim obnašanjem v družbi - nesprejemljivost najemnega razmerja - kolizija interesov - tehtanje pravic v koliziji - opomin na kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja
Delni odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oseba popolnoma nerazsodna, torej nesposobna razumeti kakšen pomen imajo njena ravnanja in nesposobna ravnati skladno s tako oblikovano voljo. V konkretnem primeru se razumevanje pomena dejanj in njegovih posledic ne nanaša na področja, na katerih je toženka omejeno poslovno sposobna, ampak na osnovna pravila sobivanja v večstanovanjskem objektu in posledice kršitve teh pravil.
V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji, ki jih za odpoved najemne pogodbe določa SZ-1 v 5. točki prvega odstavka 103. člena v zvezi z 3. odstavkom istega člena.
Sodišče je tehtalo sorazmernost posega v toženkino pravico do spoštovanja doma, do katerega je prišlo z odločitvijo o odpovedi najemne pogodbe in naložitvijo izselitve, upoštevajoč pri tem okvire, ki jih je začrtalo Ustavno sodišče RS z odločbo Up-619/17.
Sodišče je pri zaključku, da je v konkretnem primeru odpoved in izselitev toženke nujna, poudarilo, da je šlo s strani toženke za kontinuirane, pogoste in skrajno ekscesne kršitve mirnega sosedskega sobivanja; da krivdni odpovedni razlog v času sojenja še obstaja; in da pravica toženke ni v koliziji s premoženjskimi interesi in upravičenji države oziroma paradržavnega sklada (ki se jim po mnenju pritožbenega sodišča praviloma prizna manjšo težo), ampak s pravicami ostalih stanovalcev, ki imajo (enako kot toženka) pravico do mirnega življenja v svojem domu in pravico, da svojo lastnino uživajo nemoteno v skladu z načeli sosedskega prava. Slednji zato toženkinih ravnanj, ki glede na težo, pogostnost in intenzivnost odstopajo od vseh obče uveljavljenih pravil medsosedskega obnašanja, niso dolžni trpeti.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 154, 154/1, 358, 358-5.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - nekdanja izvenzakonska partnerja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izključna skrb zakonca za otroke in gospodinjstvo - ustanovitveni kapital - poslovanje družbe - fiktivna zaposlitev - odplačevanje kredita - darilo zakoncema - dokazna ocena - napotitev na pravdo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Premoženje je bilo pridobljeno in bogateno z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti, zato predstavlja skupno premoženje. Dejstva, da je toženec podjetje ustanovil sam, da je bilo vedno v njegovi (formalni) lasti, da je sam izvajal dejavnost in da je bila tožnica neznatno udeležena v podjetju, nimajo vpliva na naravo premoženja.
Višina dohodkov bivših partnerjev bi bila relevantna oziroma bi vplivala na višino deležev na skupnem premoženju le ob ugotovitvi, da je bil prispevek pravdnih strank pri drugih opravilih izenačen oziroma da izrazito višji dohodek enega od partnerjev izrazito presega prispevek drugega na ostalih področjih.
izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - vlaganja v zapustnikovo premoženje - vrednost vlaganj - določitev velikosti deležev
Obračuna dvogeneracijske skupnosti, ki je podlaga zahtevku iz 32. člena ZD, se je treba lotiti na vrednoten in ne na matematičen način. Takšno izhodišče pomeni, da se mora sodišče na objektivna (merljiva) dejstva življenjskega primera opirati s pravo mero. Ta prava mera mora upoštevati, da skupnost ustvari preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče zanesljivo ločiti. Sodišče prve stopnje je pravilno za izhodišče vzelo merljivo vrednost tistih vlaganj, ki utemeljujejo podlago zahtevka ter ob ugotovljeni vrednosti zapustnikovega premoženja določilo delovni alikvotni delež osebe iz 32. člena ZD, tj. delež ob upoštevanju tudi drugih okoliščin (v obravnavanem primeru tožnikovo dodatno delo pri obnovitvenih delih, ki se ne odraža v izračunu izvedenca).
ZSReg člen 9, 9/1, 17, 29, 31, 31/1, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6, 481.
stvarni vložek - prenos poslovnega deleža družbenika - razpolaganje s stvarnimi vložki - predlog za vpis v sodni register - vročitev predloga subjektu vpisa
Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Srg 2019/000 z dne 30. 10. 2019 vpisalo ustanovitev družbe U. o. o., ta pa z listinami, ki jih je predložila predlogu za vpis sebe namesto J. Z. kot družbenika v družbi A., d. o. o., ni izkazala, da je že ob ustanovitvi njen poslovodja pridobil pravico razpolaganja s poslovnim deležem J. Z. v družbi A., d. o. o. Ker se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v sodni register in sicer tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, je registrsko sodišče na podlagi predloženih listin in kronološki potek dejanj pravilno sklepalo, da ne gre za prenos zaradi izročitve poslovnega deleža kot stvarnega vložka ob ustanovitvi družbe U. d. o. o. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, ker iz priloženih listin ne izhajajo. Pritožnika neutemeljeno vztrajata pri materialno pravno neutemeljenem stališču, da gre le za tehnično izvedbo že opravljenega prenosa poslovnega deleža.
OZ člen 262, 262/1, 637, 637/1. ZPP člen 154, 154/2, 165.
podizvajalska pogodba - jamčevanje za stvarne napake - očitna napaka - obvestilo o napaki - deljena odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Iz ugotovljenih napak pri izvedbi hidroizolacije, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dvoma, da je šlo za očitne napake. Kakšne so bile posledice napak, za konkretni primer ni bilo bistveno, saj tožeča stranka v obravnavanem sporu ni zahtevala povračila škode, pač pa je njen zahtevek jamčevalni.
Ob presoji, da sta za vdor vode odgovorni obe pravdni stranki, da pa je izvajala dela, pri katerih je prišlo do napak, tožeča stranka časovno za toženo, o njenih očitnih napakah pa je ni nemudoma obvestila, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Do povrnitve stroškov drugega izvajalca bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi imela pravico zahtevati odpravo napak. Te pa ni imela, ker o očitnih napakah tožeča stranka tožene stranke (glede na neizpodbito dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje) po oceni pritožbenega sodišča ni obvestila nemudoma, ko je ugotovila očitne napake pri polaganju hidroizolacije. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031674
ZIKS-1 člen 83, 83/1. ZKP člen 213d. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 69, 69/2.
izvrševanje pripora - zahteva za sodno varstvo - upravičenec - obsojenec - obtoženec
Zahtevo za sodno varstvo po prvem odstavku 83. člena ZIKS-1 lahko vloži le obsojenec, ne pa tudi priprti obtoženec. Zanj varstvo njegovih pravic med izvrševanjem pripora ureja Pravilnik o izvrševanju pripora.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokove koristi - zavarovanje koristi otrok - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nasilje nad otrokom - nujni ukrep
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je v tem, da se z njo uredi poseben položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Če deklici med sodnim postopkom ne bi imeli stikov z očetom, bi jima s tem nedvomno nastala težko popravljiva škoda.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 405. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prispevki iz socialnega zavarovanja - neplačevanje prispevkov - dodatna odmera davka - izpodbojna zakonska domneva - dokazno breme - dopustno navajanje novih dejstev - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Sodišče izvede narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti po postopkovnih pravilih ZPP, razen če ni v 405. členu ZFPPIPP določeno drugače. Iz 405. člena ZFPPIPP ne izhaja prepoved dolžniku podajati nove trditve in predlagati nove dokaze tudi na samem naroku, preden začne sodišče z izvedbo dokazov.
Če so v odločitvi sodišča navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki so nejasni ali med seboj v nasprotju, za kar gre v konkretnem primeru, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti in zaradi katere sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev razveljavi.
vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje
Temeljni namen določb ZVEtL-1 je v tem, da se zemljiškoknjižno neurejena stanja v večstanovanjskih zgradbah uredijo in vzpostavijo v skladu s konceptom etažne lastnine. V skladu s tem namenom se omogoča osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavb, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim stanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032976
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.
prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost oporoke - pasivna legitimacija - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi
Odločitev, ali je oporoka zapustnice veljavna, vpliva na odločitev o konkretnem tožbenem zahtevku, in torej predstavlja predhodno vprašanje.
Sodišče ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - reparacijski zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Zaposlitve tožnika pri toženi stranki preko študentskega servisa ni mogoče upoštevati pri določitvi višine denarnega povračila, saj je pod pojmom "trajanje delavčeve zaposlitve" kot kriterijem za določitev povračila po višini po drugem odstavku 118. člena ZDR-1 nedvomno mogoče razumeti le zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi začasnega dela na drugih podlagah.
ZIZ člen 42, 42/1. ZPP člen 139, 139/5, 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - dejanski naslov poslovanja družbe - naslov, vpisan v sodnem registru - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - načelo dobre vere in poštenja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - vročitev odgovora
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, glede na podatke spisa pa je dolžnica ob vpogledu v spis že prejela fotokopije predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi, vročilnice za dolžnico ter vlog A. d.d. Zahteva po (ponovni) vročitvi sklepa o izvršbi je zato neutemeljena.
Sodišče je upnikov odgovor na dolžničino vlogo dolžnici vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in za vrnitev v prejšnje stanje pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnica ni mogla opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžnici kršena pravica do izjave v postopku.
stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti stroškov
Upnik je na dolžnikov ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril. Prvič je na dolžnikove ugovorne trditve lahko zavzel stališče šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena in tako vplivati na odločitev sodišča. Zato mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki jih je ta imel zaradi njegovega neutemeljenega ugovora.
ZDR-1 člen 2, 2/1, 77.. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3.. ZODPol člen 61, 61/4.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da je za premestitev na delovno mesto upravnika V odločilna stopnja izobrazbe, za katero je bila med strankama sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi, to je V. stopnja izobrazbe. Glede na posebno ureditev v ZODPol je odločilna dejanska izobrazba tožnika. Iz tožnikove izpovedi izhaja, da ima izobrazbo kmetijskega inženirja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali ponujena premestitev na delovno mesto upravnika V, ki jo je tožnik odklonil, ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi, to je inženirju kmetijstva, ne pa izobrazbi, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
Pravilno tolmačenje sodne poravnave pokaže, da so se z njo dediči v celoti dogovorili glede dedovanja po zapustniku, kar očitno pomeni, da je bilo med njimi ugotovljeno, da je dedič F. V. za časa življenja zapustnika od njega prejel darilo, ki presega njegov nujni delež, v nasprotnem do odpovedi s strani tega dediča, kot je navedeno v III. točki sodne poravnave, ne bi prišlo.
Ker se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršnikoli način dobil v dar od zapustnika, nujni dedič pa je zakoniti dedič, in ker je dedič F. V. za časa življenja zapustnika prejel darilo, zaradi katerega se je s sklenitvijo sodne poravnave odpovedal morebitni dopolnitvi nujnega deleža, dednih pravic po zapustniku nima več.