CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033287
ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2-14, 343, 343/4, 352, 496. OZ člen 190, 190/1, 417, 587. SPZ člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 67, 67/5. ZG člen 29, 29a.
pravni interes za pritožbo - sodba s skrajšano obrazložitvijo - verzijski zahtevek - zakupna pogodba - razmerja med solastniki - soglasje solastnikov - odstop terjatev
To pomeni, da ni ovir za oddajo nepremičnine, na kateri ima solastnik svoj solastniški delež, v zakup brez soglasja drugih solastnikov. Zakupnik ima v takem primeru pravico do posesti in uporabe v zakup vzete nepremičnine v sorazmerju z idealnim deležem, ki ga ima na stvari zakupodajalec. S tem glede posesti in uporabe stvari vstopi v pravni položaj zakupodajalca. V pravice ostalih solastnikov tudi z zakupno pogodbo in njenimi aneksi v obravnavanem primeru ni poseženo. Zato je materialnopravno zmotno pritožbeno stališče, da bi stranke zakupne pogodbe za njeno veljavnost morale imeti soglasje vseh solastnikov glede na določilo petega odstavka 67. člena SPZ. Po navedenem določilu je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, potrebno soglasje vseh solastnikov. Pri oddaji solastnega deleža v zakup pa ne gre za razpolaganje s celotno stvarjo, pač pa za razpolaganje s solastniškim deležem na stvari. To pa, kot je bilo zgoraj obrazloženo, po tretjem odstavku 66. člena SPZ ni omejeno s soglasjem solastnikov. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno priznalo veljavnost zakupne pogodbe in relevantnega tretjega aneksa k njej.
vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje
Temeljni namen določb ZVEtL-1 je v tem, da se zemljiškoknjižno neurejena stanja v večstanovanjskih zgradbah uredijo in vzpostavijo v skladu s konceptom etažne lastnine. V skladu s tem namenom se omogoča osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavb, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim stanjem.
ZSPJS člen 22e.. ZJU člen 21, 21/1.. ZDR-1 člen 42.. ZObr člen 89, 89/2.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Dejstvo, ali ima toženka delovno mesto Strokovni sodelavec VII/2 I psiholog sistemizirano, za odločitev ni bistveno. Njene navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na stališča Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 22/2016. Takšna so tudi stališča, ki jih je v zadevi VIII Ips 19/2014 zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije; da mora toženka kot delodajalec ob upoštevanju določb prvega odstavka 21. člena ZJU in drugega odstavka 89. člena ZObr sistemizirati delovna mesta, ki odražajo delo, ki se pri njej opravlja, in da je delavec upravičen do plačila za delo, kot ga dejansko opravlja, četudi takšno delovno mesto pri delodajalcu ni sistemizirano.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033115
ZIZ člen 12. ZN člen 2, 23, 42. OZ člen 7, 10, 1027.
odškodninska odgovornost notarke - prodaja nepremičnine - posebno opozorilo - poplačilo terjatve - poplačilo iz kupnine - poplačilo več upnikov - vrstni red poplačila več upnikov - poroštvo - hipotekarni upnik - izbrisna pobotnica - prehod upnikovih pravic na poroka - fiduciarni račun - navidezen pravni posel - nedopustna razpolaganja
Določba 12. člena ZIZ o vrstnem redu poplačila več upnikov zavezuje sodišče v primeru prodaje nepremičnine v sodnem izvršilnem postopku. V konkretnem primeru pa je šlo za pravno poslovno razpolaganje z nepremičnino in je notarka lahko oziroma celo morala ravnati skladno z naročilom, ki sta ga stranki dogovorili v pogodbi.
odvzem upravičenj za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga - družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - analogna uporaba pravil - temeljni namen zakona - osebna družba - kapitalska družba - vodenje poslov in odločanje - odgovornost poslovodstva - stroški odgovora na pritožbo - nepravdni postopek
Institut odvzema upravičenja za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku, ki izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 je zakonsko predviden in mogoč le za družbe z neomejeno odgovornostjo.
Že temeljno zakonsko razlikovanje med lastnostmi ene in druge oblike gospodarske družbe, ne dovoljuje analogne uporabe zakonskih določb, ki veljajo pri družbi z neomejeno odgovornostjo tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo, ne glede na zatrjevano specifičnost konkretne situacije. Ravnanje, ki ga zasleduje pritožba, bi bilo v nasprotju z osnovnim zakonskim konceptom razlikovanja osebnih in kapitalskih družb.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 26, 28.
notarski zapis najemne pogodbe - poslovni prostor - ugovor zoper sklep o izvršbi - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - enostranska izjava o odstopu od pogodbe
ZPSPP razlikuje med odpovedjo najemne pogodbe in odstopom od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov. Za razliko od odpovedi pogodbe, ki jo je treba podati sodno, odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov učinkuje že od dneva, ko je prejemnik prejel odstopno izjavo. To pomeni, da za nastop oblikovalnega učinka prenehanja pogodbenih obveznosti iz najemne pogodbe zadostuje enostranska odstopna izjava najemodajalca.
Upnik je dolžniku vročil najprej obvestilo o zapadlosti in poziv k plačilu skupaj z obračunom in izpisom odprtih postavk, nato pa še pisno odstopno izjavo o odstopu od najemnih pogodb. S to izjavo je upnik pravno veljavno odstopil od najemnih pogodb, ki sta z vročitvijo izjave dolžniku prenehali veljati, prenehanje njune veljavnosti pa je nastopilo pred obdobjem, za katero upnik zahteva plačilo najemnin. Za izterjavo najemnin za april, maj in junij 2018 po povedanem upnik zaradi odstopa od najemne pogodbe (več) ne razpolaga z izvršilnim naslovom, kar predstavlja utemeljen ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev dolžnikovemu ugovoru.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - vsebina predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - konkretizirane trditve - razlogi za obnovo postopka - pravdna sposobnost
Toženec ni zadostil zahtevani vsebini predloga za obnovo. V njem ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je predlog vložen v zakonitem roku 30 dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035939
OZ člen 7, 39, 39/2, 39/4, 86, 87, 87/1, 87/2, 91, 92, 190, 191, 193, 299, 299/1, 378, 378/1, 440. ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43.
ničnost pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - vrnitveni zahtevek - pravna podlaga pogodbe (kavza) - odsotnost pravne podlage - prodaja tuje stvari - odsvojitev nepremičnine - dvojna prodaja nepremičnin - pravna zmota - kondikcijski zahtevek - volenti non fit iniuria - dobrovernost - nepoštenost stranke - neskrbnost pri podpisu pogodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pasivna stvarna legitimacija - pravni interes za vodenje postopka - pogodba o preužitku - sklep o dedovanju - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pravica uporabe - ugovor res iudicata
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
Razlog za ničnost prodajne pogodbe ni v tem, da je toženka prodala tujo stvar, temveč v tem, da je bila tožnica v trenutku sklepanja prodajne pogodbe že lastnica predmetne nepremičnine. Kaj sta pravdni stranki glede obstoja kavze mislili oziroma kaj sta vedeli ali bi morali vedeti glede lastništva obravnavane nepremičnine, z vidika ničnosti pogodbe ni odločilno.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031869
ZPP člen 411.
ureditev stikov - restriktiven pristop - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna ureditev stikov - dodelitev v varstvo in vzgojo
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu temu stališču pravilno in ustrezno sledilo. Dokazi, ki jih je predložil predlagatelj, ne izkazujejo nobene ogroženosti A. A. in B. B. Na ogroženost tudi ne kaže pojasnilo CSD, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 42, 42/1. ZPP člen 139, 139/5, 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - dejanski naslov poslovanja družbe - naslov, vpisan v sodnem registru - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - načelo dobre vere in poštenja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - vročitev odgovora
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, glede na podatke spisa pa je dolžnica ob vpogledu v spis že prejela fotokopije predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi, vročilnice za dolžnico ter vlog A. d.d. Zahteva po (ponovni) vročitvi sklepa o izvršbi je zato neutemeljena.
Sodišče je upnikov odgovor na dolžničino vlogo dolžnici vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in za vrnitev v prejšnje stanje pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnica ni mogla opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžnici kršena pravica do izjave v postopku.
Pravica do popravka omogoča posege v svobodo izražanja ter avtonomijo izdajateljev medijev oziroma odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Ker gre za kolizijo različnih ustavnih pravic, je med njimi treba iskati pravično ravnovesje, kar je deloma opravil že zakonodajalec.
Četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka. V ožjem smislu gre za zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, v širšem smislu pa za navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to pomeni odklonitveni razlog za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Merilu mora ustrezati celotni popravek ter urednik ne more objaviti spremenjenega popravka, torej popravka brez dela besedila, za katerega meni, da ne izpolnjuje zakonskih meril.
lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice - javna cesta - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - izguba posesti - dejanska uporaba - last občine - priposestvovanje na družbeni lastnini - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - odvzem pravice - plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje je sicer zmotno navedlo, da je tožničin zahtevek po pridobitvi lastninske pravice utemeljen tudi iz naslova priposestvovanja, saj se skladno z 29. členom ZTLR na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ni mogla priposestvovati, priposestvovanje javnega dobra pa prepoveduje tudi prvi odstavek 44. člena SPZ. Je pa sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu v delu, ki se nanaša na lastninjenje sporne parcele.
Toženci najkasneje od leta 1980 dalje, ko je bila zgrajena javna cesta, na tej parceli niso imeli več dejanske pravice uporabe, ki je bila podlaga za lastninjenje po ZLNDL. Že iz tega razloga je odločitev sodišča pravilna. Pravilna je tudi iz razloga, da toženci po določilih ZLNDL niso mogli postati lastniki sporne parcele, saj je bila ta parcela že pred sprejetjem tega zakona olastninjena po ZGJS. Skladno s 76. členom ZGJS je tožnica postala lastnica javne ceste. V postopku ni bilo prerekano, da so bili pogoji po 76. členu ZGJS podani, torej, da je bila izgradnja javne ceste financirana iz sredstev samoprispevka ali iz sredstev solidarnosti in vzajemnosti. Tožnica je torej lastninsko pravico na javni cesti pridobila po samem zakonu v postopku lastninjenja infrastrukturnih objektov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032529
URS člen 21, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. OZ člen 131. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25, 25/3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja države - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalni prostor - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - izvrševanje kazenskih sankcij - odvzem prostosti - sodba praksa ESČP
Bistvo odvzema prostosti je omejitev posameznikove svobode, torej pravic, ki so z njo neločljivo povezane. Kadar omejitev svobode te preseže, preseže tudi dopusten prag in prestopi na protipravno stran, ki pripelje do odškodninske odgovornosti države.
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo protipravnosti pravilno upoštevalo standard CPT o minimalni površini na zapornika (7 m2), ki sicer ni obvezujoč, kaže pa na smer odločanja ESČP, kakšen prostor naj bi imel pripornik/zapornik na voljo, da ne bi prišlo do kršitev njegovih osebnostnih pravic. Ocena katera je tista meja, ki praviloma pomeni, da so razmere med prestajanjem pripora presegle neizogibno raven trpljenja, ki je z njo neločljivo povezano, je že večkrat, tudi glede razmer v slovenskih zavodih, podalo ESČP, ki k presoji ne pristopa po goli matematični formuli, ki bi kršitev izenačila z določeno kvadraturo, ki jo je imel posameznik na voljo, temveč upošteva vse okoliščine, v katerih biva.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ukrep nadomestne izvršitve kazni zapora ne bi bil smotrn, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča teža storjenega oziroma storjenih kaznivih dejanj, stopnja krivde in dejstvo, da si je obsojenec z izvršitvijo kaznivega dejanja prilastil 56.418,38 EUR, ki jih oškodovani družbi vse do danes ni vrnil, nikakor ne dopušča izvršitve zaporne kazni na način, kot je to predlagal obsojenec.
ZPP člen 243, 254, 339, 339/1, 339/2. ZD člen 59, 61, 61/3.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - dokazni standard gotovosti - izvedensko mnenje - zastaralni rok
Četudi bi bilo pritrditi prvotoženki, da je sodišče prve stopnje s tem, ko se je pri svoji odločitvi oprlo na mnenje izvedenca tudi v delu, kjer je prekoračil svoja pooblastila oziroma podajal mnenje tudi izven svoje pristojnosti, kršilo določilo 243. člena ZPP, pa takšna kršitev predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ta pa je podana samo v primeru, če je vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izdane sodne odločbe, kar mora pravdna stranka, ki takšno kršitev zatrjuje, tudi izkazati. Pritožba ima sicer prav, da se oporočna sposobnost domneva in da mora biti oporočiteljeva oporočna nesposobnost v času testiranja ugotovljena z gotovostjo, ne drži pa njen pritožbeni očitek, da v tem konkretnem primeru temu dokaznemu standardu ni bilo zadoščeno. Dokazni standard t.i. gotovosti za odločitev v pravdnem postopku se v skladu s sodno prakso udejanja s t.i. prepričanjem. Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve in zaključke v točki 41. obrazložitve izpodbijane sodbe tudi pravilno zaključilo, da je prvotoženka v smislu navedenega zakonskega določila nepoštena oseba in da se zato v tem primeru uporabi 20-letni zastaralni rok. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bil pokojni v času sestave oporoke dementen z ugotovljeno vsestransko dezorientiranostjo, da se ni zavedal dogajanja okoli sebe in da je sestava oporoke zanj prestavljala obremenjujočo situacijo, kjer je bilo njegovo funkcioniranje še toliko bolj oteženo, da se ob sestavi oporoke ni zavedal pravnih posledic podpisane oporoke, torej da podpisuje oporoko, s katero svojo celotno premoženje zapušča prvotoženki pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 59. člena ZD, nadalje še pravilno zaključilo, da pokojni ob sestavi oporoke z dne 14. 7. 2000 ni bil oporočno sposoben in je posledično zaradi oporočne nesposobnosti oporočitelja tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za razveljavitev oporoke
OZ člen 262, 262/1, 637, 637/1. ZPP člen 154, 154/2, 165.
podizvajalska pogodba - jamčevanje za stvarne napake - očitna napaka - obvestilo o napaki - deljena odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Iz ugotovljenih napak pri izvedbi hidroizolacije, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dvoma, da je šlo za očitne napake. Kakšne so bile posledice napak, za konkretni primer ni bilo bistveno, saj tožeča stranka v obravnavanem sporu ni zahtevala povračila škode, pač pa je njen zahtevek jamčevalni.
Ob presoji, da sta za vdor vode odgovorni obe pravdni stranki, da pa je izvajala dela, pri katerih je prišlo do napak, tožeča stranka časovno za toženo, o njenih očitnih napakah pa je ni nemudoma obvestila, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Do povrnitve stroškov drugega izvajalca bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi imela pravico zahtevati odpravo napak. Te pa ni imela, ker o očitnih napakah tožeča stranka tožene stranke (glede na neizpodbito dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje) po oceni pritožbenega sodišča ni obvestila nemudoma, ko je ugotovila očitne napake pri polaganju hidroizolacije. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo.
ZIZ člen 226, 238, 238č, 238f, 238f/1. DZ člen 141, 141/2.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - izvršilna sredstva - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - pravica staršev do stikov z otrokom - izvajanje stikov - sodna poravnava - nenadna bolezen otroka - onemogočanje stikov - stiki med počitnicami - varstvo koristi otroka
Odločitev sodišča o (ne) uporabi instrumenta kaznovanja dolžnika v postopku po določbi 226. člena ZIZ je v diskreciji sodišča, saj v primeru če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, pri čemer pa na dejstvo neizpolnitve obveznosti lahko opozori upnik v vlogi, o čemer je potrebno vsebinsko odločiti.
Stiki z otrokom so pravica staršev, vendar so stiki določeni v korist otroka in se morajo izvajati na način, ki je v njegovo največjo korist. Stikov, ki otroku niso v korist (kar je nedvomno v času bolezni), starši ne morejo izsiliti. V kolikor pride do situacije, kot je konkretna (nenadna bolezen otroka), ki otežuje ali celo onemogoča stik, je potrebno poiskati ustrezno rešitev, ki je bolj v korist otroka in stik v takšnem primeru dogovoriti drugače.
„Pojem korist otroka“ ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (npr. zdravstveno stanje otroka), saj namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka, da se v čim večji meri ohranijo odnosi med med starši in otroki.
Če sta bila otroka, v skladu s sodno poravnavo, v letu 2018 v času prvomajskih praznikov pri dolžnici, se 2. 5. 2018 kot zadnji dan teh počitnic, nedvomno všteje v prvomajske počitnice, zato dejstvo, da dolžnica tega dne ni pripeljala otrok k upniku, ne pomeni kršitve stikov po sodni poravnavi.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da ima otrok, ki je ločen od enega ali obeh staršev pravico, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Stiki se namreč zagotavljajo predvsem v otrokovo korist.
Denarna kazen je zagrožena le za primere, če dolžnica ne izpolni svoje obveznosti. Če pa stiki običajno redno potekajo, kot je določeno v izvršilnem naslovu, kar zatrjuje tudi dolžnica (in temu upnik ne oporeka) pomeni, da dolžnica izpolnjuje svojo obveznost, naloženo s sklepom o izvršbi.
Starša sta dolžna spremembe, ki so in ki bodo nastajale v prihodnje v zvezi z otrokoma, upoštevati (npr. nenadna bolezen otroka, sprememba šolskih obveznosti, ki sovpadejo z določenim stikom ipd.), vendar zasledujoč maksimalno korist otroka. To pa pomeni, da če npr. zaradi nenadne bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
Da bi lahko uspela s svojim ugovorom, bi tožena stranka morala trditi in nato še dokazati, da je vse reklamacije, ki se nanašajo na 80 računov, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o izvršbi VL 72450/2017 z dne 17. 8. 2017, tožeči stranki posredovala pravočasno in kakšna je bila napaka pri posamezni rezervaciji. Prav tako tudi, koliko ji je na ta račun posamezni potnik plačal manj (prim. 893. člen OZ).
ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 119/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 257/3, 263.. ZJU člen 93.. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 8, 21.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je presoja, da je odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 podan, saj je dokazano, da je tožnik v spornem obdobju v komunikaciji z A.A. izkoristil svoj položaj uslužbenca FURS in pri njem ustvaril vtis, da lahko posreduje in vpliva na potek postopka davčne izvršbe na nepremičnini, spornega dne pa je kot nagrado za prikazano posredovanje od A.A. zahteval 20.000 EUR, nato pa je od njega prejel 10.000 EUR v posledici teh ravnanj.