skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - dolžnosti začasnega skrbnika - nepristranskost začasnega skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine
Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, ko je treba postaviti skrbnika zapuščine, ni pa pravilno presodilo, katera oseba je primerna za začasnega skrbnika zapuščine.
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče in njihove interese.
overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati predlagatelja, da predloži overjen prevod listin - plačilnih listov za mesece junij, julij in avgust 2019, saj je z vlogo z dne 30. 12. 2019 sodišču izročil listine, sestavljene v tujem jeziku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00035143
ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 3, 3/2, 25, 26, 27. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8. ZPP člen 8, 216, 315, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 52, 125. OZ člen 2.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo odraslih - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - plačilo storitev za institucionalno varstvo - oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva - usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - šolanje po polnoletnosti - financiranje iz javnih sredstev - financiranje vzgoje in izobraževanja - javna služba - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - diskriminatorno obravnavanje - odločanje sodišča po prostem preudarku - vezanost sodišča na ustavo in zakon - exceptio illegalis - civilnopravno razmerje - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - vmesna sodba - temelj terjatve
Ni pravilno stališče, da toženec, ki je polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi nadaljevanja šolanja ni dolžan plačati ostalih storitev institucionalnega varstva. Le izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami se financira iz javnih sredstev, ne pa bivanje in oskrba v zavodu.
Ni dopustna obstoječa praksa, po kateri tožeča stranka (izvajalec storitev socialnega varstva) na podlagi 27. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev tožencu izdaja mesečne račune v višini vseh njegovih dohodkov. Tako prihaja do neenakega obravnavanja med odraslimi osebami, ki se v zavodu ne šolajo, in odraslimi osebami, ki se še šolajo. Upravičence, ki prejemajo socialne transferje in se še šolajo, je treba izenačiti z ostalimi odraslimi upravičenci do institucionalnega varstva. Tudi njim mora še vedno na razpolago ostati primerljiv znesek (žepnina).
postopek preventivnega prestrukturiranja - začetek postopka - procesna legitimacija - pravni interes za pritožbo - grozeča insolventnost - izpodbojna pravna domneva - zloraba pravice
Domneva, da je podan razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, se izpodbija na način, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP, torej da upniki, ki so imetniki določenega odstotka finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek ustavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031235
ZPP člen 76, 76/3, 108, 108/4. SZ-1 člen 50, 76, 79. ZVEtL-1 člen 4, 4/1. SPZ člen 118.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - podelitev sposobnosti biti stranka - priznanje lastnosti stranke - pravna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - pooblastila upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - ugotovitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe (tako tudi VS RS II Ips 80/2014), ni pogojev za podelitev sposobnosti biti stranka toženki.
ZPP člen 7, 70, 70-6, 247, 247/1, 252, 252/2, 264. OZ člen 243, 246. URS člen 34, 35, 51, 51/3. ZPacP člen 26, 26/4, 26/5, 27. ZZDej člen 47, 47-4.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbeno razmerje - protipravnost ravnanja zdravnika - medicinska napaka - zobozdravstvene storitve - opustitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec - pravica do samoodločbe - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - zavarovanje dokaza - dokazna stiska - odklonitveni razlogi - izločitev izvedenca
Večinsko stališče pravne teorije in sodne prakse glede podlage odškodninske odgovornosti zdravnika je, da je razmerje med zdravnikom in pacientom pogodbene narave. V primeru, ko zdravnik ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, kar se odrazi v strokovni napaki, ali ko krši pojasnilno dolžnost in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti za škodo zaradi zdravnikove kršitve dolžnega ravnanja, se kaže v kršitvah pogodbene obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je zdravnik s pogodbo o zdravstvenih storitvah zavezal opraviti (to je ravnati lege artis in pravilno izpolniti pojasnilno dolžnost). Zato se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev povzroči pacientu, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti (243. člen v zvezi z 246. členom OZ). Izjema od pogodbenega načela velja v primerih, ko mora zdravnik opraviti nujen medicinski poseg, pacient pa je v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 10, 10/1, 10/4. ZPP člen 365, 365-2.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - pogoji za izdajo potrdila - vročanje tožbe v odgovor - vročanje v tujino - napačno poimenovanje vloge - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - nepravilna vročitev tožbe
Zgolj napačno poimenovanje pravnega sredstva, ki je po svoji vsebini povsem jasno in nedvoumno, pa četudi je vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, ne more imeti takih negativnih posledic za stranko, kot jih želi s pritožbo doseči tožeča stranka, to je, da bi sodišče le zaradi napačnega poimenovanja pravno sredstvo zavrglo kot nedovoljeno.
Z nepravilno vročitvijo tožbe toženi stranki, ki pomeni procesne kršitve, niso bili izpolnjeni minimalni standardi za postopek o nespornih zahtevkih v smislu točke b) prvega odstavka člena 3 Uredbe št. 805/2004, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00031602
ZVZD člen 5, 9. ZVZD-1 člen 12. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/4. ZPIZ-1 člen 272, 274. ZPIZ-2 člen 191, 191/1, 193, 193/1. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 171, 171/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalca - dvižna košara - padec z višine - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - vzdrževanje sredstev za delo - neustrezna delovna oprema - pravica do povrnitve škode - ugotavljanje višine odškodnine - trditveno in dokazno breme - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo - sprememba tožbe - sprememba stvarne pristojnosti sodišča
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas uporabe ustreza določbam Pravilnika (kot ji to nalaga četrti odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Ker tožena stranka ni trdila in dokazala, da so izvedeni periodični pregledi (ki so se po njenih trditvah opravljali na dve leti) skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo, pa pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi njeni navedbi, da je izpolnila vse, kar je bila v skladu s predpisi dolžna storiti.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - dopustne pritožbene novote
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da gre za listine, ki ji v času vložitve predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ki je bil sodišču poslan 10. 9. 2019, še niso bile znane. Gre torej za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi, če bi bile sodišču prve stopnje v času odločanja znane, lahko privedle do drugačne odločitve. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč zavrnjen prav zato, ker tožnica ni izkazala trenutnih aktivnosti prvega toženca v smeri obremenitve ali odtujitve premoženja, te aktivnosti pa so z novo predloženimi listinami izkazane.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034260
OZ člen 198. SPZ člen 247.
tožba za izselitev iz stanovanja - plačilo uporabnine - predhodno vprašanje - posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje - adaptacija stanovanja - nastanek nove stvari - služnost stanovanja - prekarij - bivanje brez pravnega naslova - obogatitev
Pravdni stranki obdobja, v katerem lahko toženka biva v stanovanju, nista dogovorili. V danem primeru torej ne gre za služnost stanovanja, saj se poleg pravnega posla zahteva tudi zemljiškoknjižno dovolilo in vpis služnosti v zemljiško knjigo, ki ustvarja konstitutivni učinek. Toženka na podlagi ustnega dogovora osebne služnosti ni mogla pridobiti. Dogovor o brezplačnem bivanju toženke v stanovanju je sodišče pravilno ovrednotilo kot prekarij, ki je posebna oblika posodbenega pravnega razmerja.
Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - obseg škode - nesreča pri delu - poškodbe skočnega sklepa in stopala
Skupna odškodnina za nematerialno škodo v znesku 22.500 EUR ustrezno odraža celoten obseg s strani tožnice utrpljene nepremoženjske škode oziroma predstavlja pravično denarno odškodnino, odmerjeno skladno s 179. členom OZ. Primerjalo gledano je sodišče odmerilo odškodnino, ki je primerna in sorazmerna ostalim primerom iz sodne prakse, pri čemer je dosojena celotna odškodnina, upoštevaje tudi obseg odškodnine, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, glede na sorodne primere v zgornji meji.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da toženka pridobi kredit z namenom, da se poplačajo tožnikovi dolgovi, deloma pa tudi dolgovi, ki jih je imela toženka.
V obravnavanem primeru pa bi izvršitev začasne odredbe s takojšnjo realizacijo tožbenega zahtevka z izročitvijo vlečnega vozila v posest tožeči stranki posegla v premoženjski interes tožene stranke in ni mogoče prejudicirati, da s tem ne bi imela nobenih stroškov. Ostala bi brez vlečnega vozila in glede na njeno oznako v firmi, da se ukvarja s špedicijo in transportom, tega ekonomsko uporablja in ga bo vsaj do poteka registracije vozila. Kar zadeva sam pogoj reverzibilnosti, tožeča stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi vozilo ekonomsko uporabljala (razpolagala bodisi z odsvojitvijo bodisi z oddajo v najem in priznava, da bi to onemogočilo vrnitev v prejšnje stanje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaznega predloga
V ugovoru zatrjevani dogovor je tako pomemben, upnik pa ga zanika, da če bi bil res dogovorjen, bi ga stranki zapisali v pisni obliki. Ker ga nista, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032978
ZVPot člen 25b, 25b/1, 25b/1-4, 41. ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 363, 363/2. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (1999) člen 10.
pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodne odločbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - dajatveni zahtevek - podjemna pogodba - dogovor o izvedbi dodatnih del - dodatno naročena dela - rekonstrukcija objekta - cena storitev - predplačilo - ugovor prekluzije - sporna dejstva - neizpolnitev pogodbe - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - profesionalna skrbnost - izvedba gradbenih del - dokazno breme za trditve - obračun potnih stroškov - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni v celoti razjasnilo ugovorov toženke: (1) da dodatna dela niso bila naročena, saj ni podala izrecnega soglasja, (2) da cena ni bila dogovorjena ter (3) da dodatna dela niso bila izvedena. Dokazno breme, da so bila dodatna dela izvedena, je na tožnici.
V tem pravdnem postopku, v katerem je treba uporabiti še prejšnja določila ZPP, tožeča stranka ni predlagala, da sodišče izvršilni sklep vzdrži v veljavi, ampak je podala dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo sklep o izvršbi razveljaviti v celoti in odločati o dajatvenem zahtevku.
delni odvzem poslovne sposobnosti - prevzem pregona - skrbnik za poseben primer - odobritev pravnega posla - zavrženje obtožnega predloga
Upoštevaje okoliščino, da je bila oškodovancu kot tožilcu delno odvzeta poslovna sposobnost, delni odvzem pa se nanaša prav na aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, torej oškodovanec kot tožilec v kazenskem postopku ne more samostojno vlagati procesnih aktov, saj je po določbi drugega odstavka 77. člena ZPP polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pravdno sposobna le v mejah svoje poslovne sposobnosti. Ker oškodovanec kot tožilec v obravnavanem času, torej v času, ko je vložil subsidiarni obtožni predlog, ni mogel sam opravljati procesnih dejanj in so bile njegove vloge brez pravnega učinka, tudi naknadna odobritev skrbnice tega stanja ni mogla sanirati. Gre namreč za takšno pomanjkljivost vloge, ki je naknadna odobritev ne more odpraviti, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 277. člena ZKP zavrglo.
Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni in ne procesni rok.
Ker ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP), prekinitev postopka ne vpliva na tek materialnopravnega roka.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4. ZDOdv člen 27, 27/4.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj procesne predpostavke - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se ob odločanju o dolžnikovem ugovoru presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora.
Določbe četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, po kateri se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena, zato v tej fazi postopka še ni mogoče uporabiti, temveč bo to predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku.