odgovornost za solidnost gradnje - napaka v solidnosti gradbe - notifikacijska dolžnost - vzrok za napako - domneva vzročnosti - jamčevalni rok
Posebne predpostavke, ki morajo biti izkazane za podanost izvajalčeve odgovornosti za solidnost gradnje, so sledeče: da ima napaka gradbe lastnost, ki ustreza napaki v solidnosti gradnje; da je naročnik o njej obvestil izvajalca v šestih mesecih od takrat, ko je napako ugotovil (prvi odstavek 663. člena OZ); da je naročnik svoj zahtevek sodno uveljavil v roku enega leta od obvestila (notifikacije) izvajalca (drugi odstavek 663. člena 0Z); da se je napaka pokazala v desetih letih od izročitve in prevzema del (prvi odstavek 662. člena OZ) in da vzrok za napako v gradbi izvira iz sfere izvajalca. V zvezi s slednjo velja domneva, da vzrok izvira iz izvajalčeve sfere, izvajalec pa lahko to domnevo izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. S tem pa se tudi razbremeni odgovornosti, četudi bi naročnik sicer dokazal vse ostale predpostavke.
Po 1. odstavku 333. člena ZPP je pritožba dopustna zoper sodbo, izdano na prvi stopnji in po 1. odstavku 363. člena ZPP zoper sklep sodišča prve stopnje, če ni z zakonom določeno, da pritožbe sploh ni. Ustava Republike Slovenije namreč zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi je odločeno o pravici, dolžnosti ali pravnih koristih (25. člen). Pritožba je zagotovljena le proti prvostopenjskim sodnim odločbam in ne proti drugostopenjskim. Zoper slednje so dopustna izredna pravna sredstva, ki jih je mogoče uveljavljati pod pogoji, na način in po postopku, določenim z zakonom.
Ne drži, da ustna pogodba glede nepremičnin ne more konvalidirati. Sodna praksa se je že večkrat postavila na stališče, da tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Določbe prvega odstavka 538. člena OZ, da mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki, če darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga, ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema pritožnik. Če bi bil namen zakona, da je možnost razpolaganja enaka razpolagalni sposobnosti, bi moral izrecno izključiti možnost ustnih darilnih pogodb za nepremičnine.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00035025
ZMZPP člen 2, 2/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 16. DZ člen 156, 157, 174, 175. ZNP-1 člen 98, 98/1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - omejitev starševske skrbi - odvzem otroka staršem - ogroženost otroka - soglasje staršev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - načelo najmilejšega ukrepa - začasna odredba v postopku dodelitve otroka - kolizijski skrbnik - uporaba slovenskega prava
Ukrep namestitve otroka v zavod sodišče izreče zaradi otrokovih psihosocialnih težav v odraščanju. Te težave se lahko kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge. ZD v 175. členu ureja namestitev otrok v zavod, pri čemer ne določa, da sodišče otroka odvzame in ga nato namesti v zavod. To pomeni, da lahko pride po tej določbi do namestitve otroka v zavod le s soglasjem staršev. Gre za edini ukrep po DZ, ki je mogoč le s soglasjem staršev.
Ukrep odvzema otroka staršem in njegovo namestitev v zavod ureja 174. člen DZ in spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi. Sodišče ga izreče le takrat, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti.
Po določilu prvega odstavka 98. člena ZNP-1 pridobi sodišče glede koristi otroka mnenje CSD, kadar CSD ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka.
privilegirana priča - mladoletna privilegirana priča - izločitev dokazov - uradna oseba - zbiranje obvestil s strani policije - prostovoljna izjava - neformalen razgovor z otrokom - svetovalna delavka v šoli - bistveno enak položaj - družinsko nasilje
Vsebina navedenih dokumentov ne izkazuje, da bi katera od strokovnih delavk delovala kot uradna oseba v smeri preiskovanja ravnanj obdolženca in zbiranja dokazov, temveč se je nanju mladoletnica, tudi v spremstvu matere, obračala zaradi osebnostnih stisk, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njun položaj bistveno drugačen od položaja socialne delavke.
tožba za nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - odstop terjatve (cesija) - trditveno in dokazno breme - prehod obveznosti na novega dolžnika
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni uspelo izkazati prenehanja njegove terjatve do toženke s plačilom L. K. družbi T., d. o. o. Tožnik namreč ni podal trditev, da bi po pravnomočnosti sodbe terjatev bila ponovno prenesena na omenjeno družbo ter bi zato s plačilom tretje osebe tej družbi prenehala. Ker izvedeni dokazi manjkajočih trditev ne morejo nadomestiti, sodišče ni bilo dolžno izvesti dokaza z zaslišanjem priče L. K.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pravica do plačila provizije - plačilo za trud in prizadevanje
Sodišče prve stopnje je glede na določbi prvega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZNPosr ter določbo 3. točke prvega odstavka 2. člena istega zakona pravilno izpostavilo, da je bistveno za pravico nepremičninske družbe do plačila, da je izvajala določene aktivnosti v smeri sklenitve konkretnega pravnega posla v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, in si uspešno prizadevala za sklenitev konkretnega pravnega posla.
sprememba tožbe - nasprotovanje spremembi tožbe - pripoznava tožbenega zahtevka - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - načelo ekonomičnosti - dopustitev spremembe tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v večji meri upoštevati, da gre za spor, ki je v teku, da je treba izkoristiti že zbrano procesno gradivo, in da gre za spremembo zahtevka, ki je povezana s prvotnim zahtevkom. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja, da bi lahko sodišče prve stopnje izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). V tej zvezi bi torej lahko in bi moralo obravnavati (delno) pripoznavo tožbenega zahtevka. Zmotno je sklicevanje na načelo ekonomičnosti iz 11. člena ZPP, ki v konkretnem primeru zahteva, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo in da se razmerje med pravdnima strankama dokončno uredi. Vsekakor ni ekonomično niti za sodišče in predvsem ne za stranke, da se spor, ki se nanaša le na del spornega razmerja med pravdnima strankama, zaključi in da se vodi nov spor v zvezi s „spremembo tožbe“, ki se nanaša na celotno sporno razmerje med pravdnima strankama.
Ker iz zakonske ureditve izhaja razlika med osnovno plačo in plačnim razredom, dvig osnovne plače ne pomeni nujno tudi spremembo plačnega razreda, kot zmotno meni pritožba, saj se lahko dvignejo tudi osnovne plače v okviru istega plačnega razreda. Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede pa ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD/17 o tem odločiti partnerji z aneksom k Dogovoru.
Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev, sklenjena med sedaj pravdnima strankama, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obračunavanje cen storitev v primeru sprememb plač, zato je potrebno upoštevati določbo 6.člena Pogodbe, da pogodbene vrednosti in cene storitev Zavod (tožena stranka) usklajuje skladno z določili veljavnega Dogovora.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 301, 301/4.
stroški stranskega intervenienta - pravica do povračila pravdnih stroškov - končni uspeh v postopku - izpolnitev zahtevka - sodna poravnava - umik tožbe - rešitev medsebojnih spornih razmerij - ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko
Upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke se vedno ravna po enakih pravilih kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
Take okoliščine so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. člena ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavljala v tem sporu, sploh lahko.
spor majhne vrednosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - odstop zadeve - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedoločen zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Neopredeljen (nedoločen) zahtevek ne pomeni nesklepčnosti, temveč nepopolnost tožbe. V takem primeru se zahtevka ne zavrne, temveč – če tožba ni ustrezno dopolnjena – je tožbo treba zavreči, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za nič takega (tožnica je postavila določljiv zahtevek, ko se je smiselno sklicevala na predlog za izvršbo, v katerem je opredeljen denarni zahtevek in ki vsebuje tudi predlog, da se navedeni denarni znesek dolžniku (toženki) naloži v plačilo).
ZGD-1 člen 501, 501/3, 502. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
ugovor jurisdikcije - tožba na izključitev družbenika - pristojnost sodišča RS
Ker gre za izjemo od splošnega pravila o pristojnosti, se določbe člena 22 Uredbe št. 44/20011 ne smejo razlagati širše, kot zahteva njihov namen cilj pravil o izključni pristojnosti iz določb člena 22 Uredbe št. 44/2001 je te spore pridržati za sodišča, ki so z njimi dejansko in pravno povezana, kar pomeni dodelitev izključne pristojnosti sodiščem države članice v posebnih okoliščinah, ko so ta sodišča zaradi tesne povezanosti med temi spori in navedeno državo članico glede na predmet zadeve v boljšem položaju za odločanje v sporih, ki iz tega izhajajo. Sodišča države članice, v kateri ima družba sedež, naj bi bila namreč najprimernejša za odločanje o takih sporih, zlasti zato, ker so v tej državi opravljene formalnosti v zvezi z objavo družbe. Ne more biti dvoma, da je podana neprimerno bolj tesna povezava spora s sodiščem v Republiki Sloveniji in da je to v boljšem položaju za odločanje o sporu. Izključitev družbenika ima po 502. členu ZGD-1 za posledico prenehanje poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti, zakon pa drugim družbenikom nalaga določene obveznosti. Vse te spremembe bodo v primeru uspeha tožnikov terjale določene formalnosti v zvezi z objavo, zato je sodišče države po sedežu družbe najprimernejše za odločanje.
postopek preventivnega prestrukturiranja - začetek postopka - procesna legitimacija - pravni interes za pritožbo - grozeča insolventnost - izpodbojna pravna domneva - zloraba pravice
Domneva, da je podan razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, se izpodbija na način, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP, torej da upniki, ki so imetniki določenega odstotka finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek ustavi.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
V nasprotju s porokovo in zastaviteljevo obveznostjo je menična obveznost abstraktna.
Za obveznosti iz menice je odgovoren sam trasant kot posebne vrste porok. Odgovarja le v regresnem postopku za sprejem menice in za njeno plačilo. Njegova odgovornost velja do plačila menice ali do zastaranja regresnih zahtevkov oziroma opustitve pravočasnega protesta. Če iz kakršnikoli razlogov preneha odgovornost glavnega dolžnika (akceptanta), še ne pomeni, da s tem vedno preneha jamstvo trasanta. Vsebina odgovornosti trasanta je obveznost plačila regresnega zahtevka.
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da takega dolga, za katerega je bila izdana bianco menica kot sredstvo zavarovanja, zaradi stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni več oziroma da je terjatev tožnice do glavnega dolžnika prenehala zaradi zaključenega stečajnega postopka nad njim. Upoštevaje Načelno pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VSS dne 21. 6. 2013, terjatev do glavnega dolžnika zaradi stečaja ni prenehala.
Dolžnik neutemeljeno navaja, da so bili odmerjeni stroški nerazumno visoki, da so napihnjeni. Podaja svoje videnje odstranitve posameznih objektov za oglaševanje, kako naj bi to tehnično potekalo in koliko časa naj bi vzelo, vendar drugega dokaza kot zaslišanje svojega direktorja ni predlagal. Gre za strokovno vprašanje, sodišče pa nima tovrstnega znanja, da bi lahko nanj odgovorilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032978
ZVPot člen 25b, 25b/1, 25b/1-4, 41. ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 363, 363/2. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (1999) člen 10.
pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodne odločbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - dajatveni zahtevek - podjemna pogodba - dogovor o izvedbi dodatnih del - dodatno naročena dela - rekonstrukcija objekta - cena storitev - predplačilo - ugovor prekluzije - sporna dejstva - neizpolnitev pogodbe - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - profesionalna skrbnost - izvedba gradbenih del - dokazno breme za trditve - obračun potnih stroškov - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni v celoti razjasnilo ugovorov toženke: (1) da dodatna dela niso bila naročena, saj ni podala izrecnega soglasja, (2) da cena ni bila dogovorjena ter (3) da dodatna dela niso bila izvedena. Dokazno breme, da so bila dodatna dela izvedena, je na tožnici.
V tem pravdnem postopku, v katerem je treba uporabiti še prejšnja določila ZPP, tožeča stranka ni predlagala, da sodišče izvršilni sklep vzdrži v veljavi, ampak je podala dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo sklep o izvršbi razveljaviti v celoti in odločati o dajatvenem zahtevku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031503
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena obogatitev - uporabnina - solastnina - uporaba solastne stvari - izključna uporaba enega od solastnikov - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - posli, ki presegajo redno upravljanje - preprečevanje souporabe - dovoljenje za uporabo dela solastne stvari - soglasje solastnika - dokazna ocena - višina uporabnine - dokaz z izvedencem - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - pobotanje pravdnih stroškov
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. To velja tudi v primeru, če eden od solastnikov uporablja le del solastne nepremičnine. Ker stvar ni razdeljena, ni pomembno, koliko kvadratnih metrov meri gostinski lokal in koliko je to v primerjavi s površino vseh parcel oz. hiše kot celote. Bistvo je, da solastnik uporablja (le) del nerazdeljene nepremičnine, ne celotne, in da od souporabe ne izključuje druge solastnice.
O višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. ZBPP nikjer ne določa, da je treba stroške prej medsebojno pobotati, tega pa ne določa niti ZPP.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - dejansko prebivališče
Ker je toženka dokazala, da ji glede na drugačen naslov dejanskega prebivališča tožba ni bila vročena, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po prvi točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po sedmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - dolžnosti začasnega skrbnika - nepristranskost začasnega skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine
Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, ko je treba postaviti skrbnika zapuščine, ni pa pravilno presodilo, katera oseba je primerna za začasnega skrbnika zapuščine.
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče in njihove interese.