odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - bodoče dajatve - potrebni stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - delni uspeh v postopku - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru pri razporeditvi stroškovnega bremena v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP upoštevati tudi uspeh po temelju. Podatki spisa potrjujejo pritožnikovo navedbo, da je bil velik del dokaznega postopka namenjen obravnavanju toženkinega ugovora o tožnikovem 40 % prispevku k nastali škodi in da je bila odločitev o njem tudi predmet pritožbenega postopka. Glede na ugotovitev o tožnikovem 12,5 % prispevku (kar pomeni, da je toženkin uspeh glede ugovora 31,25 %), delež tožnikovega uspeha v zvezi s temeljem zahtevka znaša 68,75 %. Celoten tožnikov uspeh tako znaša (zaokroženo) 63 %.
ZPP člen 139b, 139b/1, 139b/2, 139b/4, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - vročanje - dogovor o uporabi poštnega predala - vročanje v poštni predal - pravilnost vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Opisana vročitev ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 139.b člena ZPP. Navedeno pismo bi moralo biti toženi stranki vročeno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu, in sicer po postopku, ki ga ureja drugi odstavek 139.b člena ZPP. Pritožbeni razlog bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem delu utemeljen.
Ker je torej pravnomočno odločeno, da je tožnik v postopku v celoti uspel, je pravilna tudi odločitev v izpodbijanem sklepu, da mora tožena stranka v skladu s 154. členom ZPP tožniku povrniti tudi stroške sodnih taks, ki jo je tožnik že plačal.
vmesna sodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega - nestrokovno zdravljenje - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - opustitveno ravnanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Toženka namreč odgovarja za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci pri delu ali v zvezi z delom, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ravnanje zdravnika je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Glede na ugotovljena dejstva, da terapije z BCG (kar štirikrat) niso bile izvedene v času, ko se bolezen še ni razširila, pa je po prepričanju sodišča druge stopnje takšno opustitveno ravnanje toženke pripoznati kot pravno upošteven vzrok smrti (poleg jasnega naravnega vzroka) oziroma gre za takšno opustitveno ravnanje, ki bi lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu pacienta ozdravilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031865
ZZVZZ člen 63, 65. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 341, 358.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - dogovor o plačilu zdravstvenih storitev - splošni dogovor - razlaga pogodbenih določil - izjeme od obveznosti plačila - restriktivna razlaga izjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - neopredelitev do odločilnih dejstev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je preširoko razlagalo izjemo plačila rakave CT diagnostike v celoti, saj metodologija obračuna in pogodbena določila, do katerih se ni opredelilo, takšnega zaključka ne potrjujejo. V kolikor bi namen dogovora res bil v celoti izključiti rakavo CT diagnostiko iz pogodbenega plana, bi to moralo biti izrecno določeno. Izjeme glede obveznosti plačil tožene stranke, ki je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni mogoče razlagati tako široko kot je to storilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 3, 6, 112, 112/1, 112/2, 119, 119/1, 372. URS člen 22, 155. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23. ZBS člen 4, 11, 12. ZPP člen 212, 214, 214/2, 274, 274/1, 286b. ZPotK člen 7, 7/1-9. ZDP člen 18, 18/3.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - elementi oderuštva - kredit v CHF - tveganje - ničnost kreditne pogodbe - zavajajoče oglaševanje - devizna (valutna) klavzula - valutna klavzula v CHF - oderuška pogodba - aleatorna pogodba
V celoti je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi prepričanje pritožbe, da je toženka že ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe vedela, da se bo tečaj CHF v prihodnje gibal za kreditojemalce neugodno, oziroma, da je lahko takšno gibanje tečaja CHF vsaj zanesljivo pričakovala. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja niso mogoče. Nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja, namreč determinira samo naravo tveganja. Tožnik zmotno meni, da je toženka že na osnovi Poročila o finančni stabilnosti BS iz leta 2005 lahko sklepala o tem, da se bo tečaj CHF v razmerju do domače valute dolgoročno gibal v breme kreditojemalcev. V tem je BS med drugim res opozorila tudi na izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju, saj je bil švicarski frank leta 2005 na relativno nizkih ravneh in je bilo v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo. Vendar ne gre spregledati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da informacije BS v navedenem poročilu predstavljajo zgolj splošne napovedi ter splošna opozorila na dolžnosti poslovnih bank v razmerju do komitentov, ki so jih te imele že na osnovi ZPotK ter ZVPot, s katerim je bila v naše nacionalno pravo implementirana Direktiva. Poudariti je potrebno, da BS ni organizacija, ki bi bila usmerjena v varstvo potrošnikov in je njena opozorila poslovnim bankam gledati v luči ciljev in nalog, ki jih je imela na podlagi takrat veljavnega Zakona o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1; predvsem 4., 11. in 12. člen tega zakona).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00045178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3-1, 4, 4/2, 6.. OZ člen 6, 8, 86, 86/1, 112, 119, 165, 346, 352, 352/3, 366, 366/1.. ZVPot člen 7, 7/1, 22, 23, 24.. ZPP člen 8.
Presojo dobre vere in neravnotežja med pogodbenimi strankami je sodišče moralo opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe (15. 9. 2006), ker učinki ničnosti pogodbe veljajo ex tunc. Vprašanje ničnosti sporne Kreditne pogodbe je zato mogoče presojati zgolj izhajajoč iz okoliščin ob njeni sklenitvi. Kot že pojasnjeno ničnost namreč učinkuje ex tunc in tudi če je ugotovljena šele pozneje, bi namreč imela pravne učinke že v trenutku sklenitve pogodbe. Z okoliščinami, ki so nastopile šele po sklenitvi pogodbe in jih v času sklenitve pogodbenika ob postopanju z dolžno skrbnostjo (6. člen OZ), nista mogla in morala pričakovati ter jih odvrniti, pa ničnosti ni mogoče uveljavljati. Te okoliščine lahko predstavljajo podlago kvečjemu za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), ki jo tožnica v predmetnem postopku ne uveljavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031882
OZ člen 8, 9, 190, 629, 631. ZPP člen 92, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
aktivna legitimacija družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - izbrisana pravna oseba - tuja pravna oseba - ustanovitelj družbe - procesna dejanja pooblaščenca - soočenje - neprimeren dokaz - pravno vprašanje - pojem protispisnosti - načelo kontradiktornosti - načelo enakovrednosti dajatev - dolžnost izpolnitve obveznosti - podjemna pogodba - izvajalec del - zaupanje izvršitve posla tretjemu - podizvajalec - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj obligacijskega razmerja - neupravičena pridobitev
V tej zadevi je bila družba D. d.o.o. iz sodnega registra na Hrvaškem izbrisana že 11. 12. 2015 (objava sklepa 12. 12. 2015), to pomeni, da je bilo že uvodno ravnanje (podaja ponudbe oziroma predračuna za izvedena dela) izvedena s strani neobstoječe družbe, kar pomeni, da v njenem imenu D. S. kot (bivši) zakoniti zastopnik ni mogel izraziti volje družbe za prevzem spornega posla pri toženi stranki in terjatev niti ni mogla nastati že neobstoječi družbi D. d.o.o. V takem primeru nadalje ni moglo priti do nikakršnega prenosa premoženja družbe (ker to ni obstajalo) na družbenika D. S. in nadalje na tožečo stranko kot kasneje ustanovljeno pravno osebo.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.
Zaključek o odgovornosti obdolženca za očitani mu prekršek zato po oceni pritožbenega sodišča ni mogoč zgolj na podlagi obdolženčevega priznanja prekrška, saj priznanje v zagovoru ni jasno, ker so navajanja obdolženega v zagovoru medsebojno protislovna, zato bi bilo potrebno za prepričljivo odločitev o odgovornosti obdolženega izvesti še druge dokaze.
Popolnoma gre pritrditi razlogom izpodbijane sodbe, da je obdolženčev zagovor, češ da mu je neznanec že vnaprej izročil relativno visok znesek 500,00 EUR, pri čemer si nista izmenjala nobenih osebnih podatkov oziroma telefonske številke, pozneje pa mu izročil še vozilo večje vrednosti, neživljenjski ter s tem brez dvoma neverodostojen.
ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih
Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in, da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika). Pri tem je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo ne predstavlja le morebitno fizično nasilje temveč tudi psihične stiske, ki jih otrok doživlja. Nadalje je pomembno, da se v postopku za izdajo začasne odredbe (določba 272. člena ZIZ) odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljiv zaključek, pa zakon sodišču nalaga za končno odločitev o tožbenih zahtevkih.
Na tako izpolnjeni menici je bila tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedilo ″plačam, bom plačal, plačamo″.
Pritožbeno sodišče ne more slediti niti (sicer pravočasnim) ugovornim navedbam tožene stranke, da v menici naveden datum dospelosti menice 16. 1. 2013 ni pravilen, ker da je obveznost po pogodbi o kratkoročnem kreditu zapadla v plačilo 30. 10. 2009 in bi moral biti ta datum naveden tudi v menici, kar pa ne drži. Pooblastilo za izpolnitev menice pooblašča imetnika menice, da sam določi tudi rok dospelosti menice, ki pa ni nujno enak datumu zapadlosti obveznosti po kreditni pogodbi, kot to zmotno navaja tožena stranka. Ker po določbi 78. člena ZM menična obveznost iz obravnavane menice zastara po preteku enega leta od dospelosti menice, upoštevaje datum vložitve tožbe 22. 1. 2013, terjatev iz naslova obravnavane menice ni zastarala in je ugovor tožene stranke tudi v tem delu neutemeljen.
poroštvena izjava - poroštvena pogodba - obličnost - obličnost poroštvene izjave - pisna izjava - ničnost pogodbe - varstvo poroka - profesionalna skrbnost - skrbnost banke - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
V skladu s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Da je zadoščeno temu pogoju obličnosti iz omenjenega člena, mora banka kot kreditodajalec (in hkrati gospodarski subjekt) poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti oziroma izkazati večjo skrbnost, sicer je takšna pogodba v skladu s 55. členom OZ nična. Namen pisnosti oziroma omenjene (strožje) obličnosti je v varstvu poroka pred nepremišljenim podpisom poroštvene izjave.
ZPND člen 22, 22.a. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
preprečevanje nasilja v družini - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev - zavrženje pritožbe
Pritožnik se torej pritožuje zoper domnevno napačne razloge, ki jih sodišče podaja v utemeljitev izrečenih prepovedi. Glede na stališče teorije ter sodno prakso sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zoper obrazložitev stranka nima niti formalnega niti materialnopravnega pritožbenega interesa. Tudi iz judikatov Vrhovnega sodišča izhaja, da ima stranka pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek, ker jo zavezuje samo pravnomočni del sodbe ter, ker je končni smoter pritožbe izpodbiti izrek sodne odločbe, ne pa njene razloge.
pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev
Tožnica se je na vabilo odzvala in 11. 2. 2020 pristopila na narok, medtem ko se pravilno vabljena toženka na vabilo ni odzvala ter svojega izostanka ni opravičila, zato je bil narok opravljen v njeni nenavzočnosti. Skladno z določbo drugega odstavka 348. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker na narok ni pristopil pritožnik in ni opravičil svojega izostanka, je pritožbeno sodišče štelo, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje, niso resnične.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00031288
ZSKZDČEU-1 člen 186, 190, 190/8. ZP-1 člen 14b, 14b/3.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - osebni stečaj - samostojni podjetnik posameznik (s.p.)
Uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi, ko je bil kaznovan kot odgovorna oseba v okviru opravljanja lastne dejavnosti samostojnega podjetnika ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje.
OZ člen 13, 13/2, 14, 421, 421/2, 1014, 1014/1, 1019, 1019/4. ZPotK člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/2, 2/2-9.
gospodarska pogodba - potrošniška pogodba - pogodba o odobritvi limita - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - prejemna teorija - poroštvo
Ni pritrditi pritožbi, da je obravnavana Pogodba o limitu potrošniška kreditna pogodba. Stranki pogodbe sta namreč gospodarska subjekta (banka, samostojni podjetnik), ki ju ni opredeliti kot potrošnika. Po vsebini gre za pogodbo o dovoljenem limitu na TRR iz dejavnosti glavnega dolžnika kot samostojnega podjetnika, torej za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve obstoječega stanja na plačilnem računu samostojnega podjetnika. Po subjektih in vsebini je Pogodba o limitu gospodarska pogodba. Ne glede na takšno stališče pa velja pritrditi pritožbi, da na podlagi zakona za obvestila v zvezi z odstopom od pogodbe velja prejemno, ne pa oddajno pravilo, po katerem mora biti izkazana seznanitev dolžnika z odstopnim opominom od pogodbe po upniku. Navedeno zakonsko pravilo pa je dispozitivne narave in ga lahko tako stranke pogodbe drugače dogovorita.
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPrCP člen 5, 110, 110/2, 110/2-1, 209, 209/2, 209/2-1.
prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - nepremoženjska škoda - primerna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec odpeljal s kraja nesreče, oškodovanca pa sta tam ostala, toženec ni imel opravičljivega razloga za zapustitev kraja prometne nesreče.