CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035107
ZPP člen 165, 165/3, 204, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 354, 356. OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 182. URS člen 22, 25.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - predmet poravnave - pričakovana bodoča škoda - operativni poseg - objektivna in krivdna odgovornost povzročitelja prometne nesreče - makedonsko pravo - solidarna odgovornost za škodo - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepripetost z varnostnim pasom - stopnja invalidnosti - odškodnina za izgubljeni zaslužek - mesečna renta - zastaranje zahtevka - splošno znana dejstva - priznana dejstva - dvom v pristranskost sodišča - pravica do izjave v postopku - neopredelitev do odločilnih dejstev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - neodpravljiva postopkovna napaka
V konkretnem primeru je bila v okviru izvensodne poravnave zajeta tudi odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel ob petih operativnih posegih. Ta škoda je bila v času sklepanja izvensodne poravnave znana in v poravnavi tudi upoštevana.
Pogoj za solidarno odgovornost tožencev za povračilo škode je obstoj predhodno ugotovljene (odškodninske) odgovornosti vsakega od njih, ki se za vsakega tudi posebej ugotavlja. Zato ne pomeni, da bi bilo moč zoper njih sprejeti zgolj enako odločitev o odgovornosti oziroma temelju.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
temelj odškodninske odgovornosti - padec v trgovini - mokra tla - mesto padca - vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca - čiščenje - opozorilne table - sporna dejstva - priznana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca
Zaključka, da je tožnica hodila tudi po delu hodnika, kjer je stroj brisal z mokrim delom ter da se mokrota prenaša, sodišče ni sprejelo v nasprotju z razpravnim načelom, saj je tožnica trdila, da so bila tla zaradi čiščenja s strojem še mokra, kar je bilo vzrok njenemu padcu.
Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, da so bila vzrok tožničinemu padcu njena ploska stopala, saj to ne izhaja iz nobenega dokaza. Zgolj zatrjevano dejstvo, da ima tožnica ploska stopala, pa ne zadošča za zaključek, da so bila le-ta vzrok njenemu padcu.
Opozorilna tabla mora biti postavljena na takšnem mestu, da se stranke trgovine lahko še pravočasno seznanijo z dejstvom, da poteka čiščenje in temu prilagodijo svojo hojo.
V tej fazi postopka več dejstev govori v prid obstoju verjetnosti tožničine terjatve kot proti njemu. Bistveno za prepričljivost dokazne ocene o verjetnem obstoju terjatve je, da je sodišče presojalo trditve in dokaze obeh strank in ugotovilo, da dokazi toženca (ki je predložil elektronska sporočila tožnice tretjim osebam in izpiske njenih sporočil na socialnem omrežju Facebook) ne potrjujejo njegovih trditev, da sporna pogodba odraža resnično voljo strank.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00035409
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - neizkazano lastništvo nepremičnin - nakup nepremičnine na javni dražbi
Postopek za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1 je namenjen predlagateljem - lastnikom stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, da na enostaven način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravnim stanjem. Sodišče v postopku ugotavlja, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, gradnje na tujem svetu oziroma na podlagi drugih, za takšne primere upoštevnih, predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003 ter nato z odločbo ugotovi obstoj pravic na spornem zemljišču ter zagotovi uskladitev zemljiške knjige z ugotovitveno odločbo.
pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev
Tožnica se je na vabilo odzvala in 11. 2. 2020 pristopila na narok, medtem ko se pravilno vabljena toženka na vabilo ni odzvala ter svojega izostanka ni opravičila, zato je bil narok opravljen v njeni nenavzočnosti. Skladno z določbo drugega odstavka 348. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker na narok ni pristopil pritožnik in ni opravičil svojega izostanka, je pritožbeno sodišče štelo, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje, niso resnične.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00045178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3-1, 4, 4/2, 6.. OZ člen 6, 8, 86, 86/1, 112, 119, 165, 346, 352, 352/3, 366, 366/1.. ZVPot člen 7, 7/1, 22, 23, 24.. ZPP člen 8.
Presojo dobre vere in neravnotežja med pogodbenimi strankami je sodišče moralo opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe (15. 9. 2006), ker učinki ničnosti pogodbe veljajo ex tunc. Vprašanje ničnosti sporne Kreditne pogodbe je zato mogoče presojati zgolj izhajajoč iz okoliščin ob njeni sklenitvi. Kot že pojasnjeno ničnost namreč učinkuje ex tunc in tudi če je ugotovljena šele pozneje, bi namreč imela pravne učinke že v trenutku sklenitve pogodbe. Z okoliščinami, ki so nastopile šele po sklenitvi pogodbe in jih v času sklenitve pogodbenika ob postopanju z dolžno skrbnostjo (6. člen OZ), nista mogla in morala pričakovati ter jih odvrniti, pa ničnosti ni mogoče uveljavljati. Te okoliščine lahko predstavljajo podlago kvečjemu za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), ki jo tožnica v predmetnem postopku ne uveljavlja.
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPrCP člen 5, 110, 110/2, 110/2-1, 209, 209/2, 209/2-1.
prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - nepremoženjska škoda - primerna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec odpeljal s kraja nesreče, oškodovanca pa sta tam ostala, toženec ni imel opravičljivega razloga za zapustitev kraja prometne nesreče.
obrazložitev odredbe - izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum
Zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum je bil v predmetni kazenski zadevi, ko je bila zoper obdolžene že vložena zahteva za posamezna preiskovalna dejanja in so bili z njo ter obenem s predmetnim dokaznim predlogom tožilstva seznanjeni, že več kot dognan in zato pozneje izdane izločevane sodne odredbe ne morejo biti nedovoljene zgolj zaradi tega, ker v njih zahtevani dokazni standard ni posebej obrazložen.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 244, 244/1, 246, 296, 296/1, 296/5, 355. ZKP člen 94, 94/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - stroški kazenskega postopka - terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka - navadna terjatev
Z izdajo izpodbijanega sklepa po začetku stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, za dolžnost plačila stroškov, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, je torej sodišče prve stopnje kršilo določila ZFPPIPP. Osnovni namen stečajnega postopka je namreč enakomerno poplačilo vseh upnikov, glede na vrsto njihovih terjatev, le-teh pa po začetku stečajnega postopka ni mogoče uveljavljati, niti izterjati drugače, kot s pravočasno prijavo v stečajnem postopku.
ZPND člen 22, 22.a. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
preprečevanje nasilja v družini - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev - zavrženje pritožbe
Pritožnik se torej pritožuje zoper domnevno napačne razloge, ki jih sodišče podaja v utemeljitev izrečenih prepovedi. Glede na stališče teorije ter sodno prakso sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zoper obrazložitev stranka nima niti formalnega niti materialnopravnega pritožbenega interesa. Tudi iz judikatov Vrhovnega sodišča izhaja, da ima stranka pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek, ker jo zavezuje samo pravnomočni del sodbe ter, ker je končni smoter pritožbe izpodbiti izrek sodne odločbe, ne pa njene razloge.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00031288
ZSKZDČEU-1 člen 186, 190, 190/8. ZP-1 člen 14b, 14b/3.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - osebni stečaj - samostojni podjetnik posameznik (s.p.)
Uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi, ko je bil kaznovan kot odgovorna oseba v okviru opravljanja lastne dejavnosti samostojnega podjetnika ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje.
OZ člen 13, 13/2, 14, 421, 421/2, 1014, 1014/1, 1019, 1019/4. ZPotK člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/2, 2/2-9.
gospodarska pogodba - potrošniška pogodba - pogodba o odobritvi limita - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - prejemna teorija - poroštvo
Ni pritrditi pritožbi, da je obravnavana Pogodba o limitu potrošniška kreditna pogodba. Stranki pogodbe sta namreč gospodarska subjekta (banka, samostojni podjetnik), ki ju ni opredeliti kot potrošnika. Po vsebini gre za pogodbo o dovoljenem limitu na TRR iz dejavnosti glavnega dolžnika kot samostojnega podjetnika, torej za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve obstoječega stanja na plačilnem računu samostojnega podjetnika. Po subjektih in vsebini je Pogodba o limitu gospodarska pogodba. Ne glede na takšno stališče pa velja pritrditi pritožbi, da na podlagi zakona za obvestila v zvezi z odstopom od pogodbe velja prejemno, ne pa oddajno pravilo, po katerem mora biti izkazana seznanitev dolžnika z odstopnim opominom od pogodbe po upniku. Navedeno zakonsko pravilo pa je dispozitivne narave in ga lahko tako stranke pogodbe drugače dogovorita.
Na tako izpolnjeni menici je bila tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedilo ″plačam, bom plačal, plačamo″.
Pritožbeno sodišče ne more slediti niti (sicer pravočasnim) ugovornim navedbam tožene stranke, da v menici naveden datum dospelosti menice 16. 1. 2013 ni pravilen, ker da je obveznost po pogodbi o kratkoročnem kreditu zapadla v plačilo 30. 10. 2009 in bi moral biti ta datum naveden tudi v menici, kar pa ne drži. Pooblastilo za izpolnitev menice pooblašča imetnika menice, da sam določi tudi rok dospelosti menice, ki pa ni nujno enak datumu zapadlosti obveznosti po kreditni pogodbi, kot to zmotno navaja tožena stranka. Ker po določbi 78. člena ZM menična obveznost iz obravnavane menice zastara po preteku enega leta od dospelosti menice, upoštevaje datum vložitve tožbe 22. 1. 2013, terjatev iz naslova obravnavane menice ni zastarala in je ugovor tožene stranke tudi v tem delu neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031646
KZ-1B člen 53, 53/2, 53/2-3, 86, 86/4, 86/8, 86/9, 86/11. ZIKS člen 12, 13.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - časovna veljava zakona
Glede na navedeno in ker je sodišče prve stopnje pri izreku dveletne zaporne kazni uporabilo KZ-1B, torej kazenski zakonik, ki je veljal v času izreka zaporne kazni, je ravnalo pravilno, ko je tudi pri odločanju o predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist uporabilo KZ-1B in določila četrtega, osmega in devetega odstavka 86. člena KZ-1B, ki določa, da se obseg dela v splošno korist določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, saj ni možna uporaba dveh zakonov oziroma kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.
OZ člen 3, 6, 112, 112/1, 112/2, 119, 119/1, 372. URS člen 22, 155. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23. ZBS člen 4, 11, 12. ZPP člen 212, 214, 214/2, 274, 274/1, 286b. ZPotK člen 7, 7/1-9. ZDP člen 18, 18/3.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - elementi oderuštva - kredit v CHF - tveganje - ničnost kreditne pogodbe - zavajajoče oglaševanje - devizna (valutna) klavzula - valutna klavzula v CHF - oderuška pogodba - aleatorna pogodba
V celoti je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi prepričanje pritožbe, da je toženka že ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe vedela, da se bo tečaj CHF v prihodnje gibal za kreditojemalce neugodno, oziroma, da je lahko takšno gibanje tečaja CHF vsaj zanesljivo pričakovala. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja niso mogoče. Nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja, namreč determinira samo naravo tveganja. Tožnik zmotno meni, da je toženka že na osnovi Poročila o finančni stabilnosti BS iz leta 2005 lahko sklepala o tem, da se bo tečaj CHF v razmerju do domače valute dolgoročno gibal v breme kreditojemalcev. V tem je BS med drugim res opozorila tudi na izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju, saj je bil švicarski frank leta 2005 na relativno nizkih ravneh in je bilo v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo. Vendar ne gre spregledati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da informacije BS v navedenem poročilu predstavljajo zgolj splošne napovedi ter splošna opozorila na dolžnosti poslovnih bank v razmerju do komitentov, ki so jih te imele že na osnovi ZPotK ter ZVPot, s katerim je bila v naše nacionalno pravo implementirana Direktiva. Poudariti je potrebno, da BS ni organizacija, ki bi bila usmerjena v varstvo potrošnikov in je njena opozorila poslovnim bankam gledati v luči ciljev in nalog, ki jih je imela na podlagi takrat veljavnega Zakona o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1; predvsem 4., 11. in 12. člen tega zakona).
vmesna sodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega - nestrokovno zdravljenje - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - opustitveno ravnanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Toženka namreč odgovarja za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci pri delu ali v zvezi z delom, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ravnanje zdravnika je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Glede na ugotovljena dejstva, da terapije z BCG (kar štirikrat) niso bile izvedene v času, ko se bolezen še ni razširila, pa je po prepričanju sodišča druge stopnje takšno opustitveno ravnanje toženke pripoznati kot pravno upošteven vzrok smrti (poleg jasnega naravnega vzroka) oziroma gre za takšno opustitveno ravnanje, ki bi lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu pacienta ozdravilo.
Določbo 83. člena OZ je mogoče uporabiti samo za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka. V kolikor gre za nejasna pogodbena določila, in sicer vprašanje kakšna hiša je bila naročena, je potrebno uporabiti 82. člen OZ.
OZ člen 6, 6/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 932, 934/1.
odškodninska terjatev - zamuda - začetek teka obresti
Zamuda ne more nastati pred zapadlostjo odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda, to je praviloma z zaključkom zdravljenja.
poroštvena izjava - poroštvena pogodba - obličnost - obličnost poroštvene izjave - pisna izjava - ničnost pogodbe - varstvo poroka - profesionalna skrbnost - skrbnost banke - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
V skladu s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Da je zadoščeno temu pogoju obličnosti iz omenjenega člena, mora banka kot kreditodajalec (in hkrati gospodarski subjekt) poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti oziroma izkazati večjo skrbnost, sicer je takšna pogodba v skladu s 55. členom OZ nična. Namen pisnosti oziroma omenjene (strožje) obličnosti je v varstvu poroka pred nepremišljenim podpisom poroštvene izjave.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.