osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
ničnost izjave - zapuščinski postopek - nedopustna kavza - ničen pravni posel - razpolaganje s premoženjem - neodplačno razpolaganje s premoženjem - nedopustno razpolaganje - osebni stečaj - stečajna masa - izigranje upnikov
Pravni posel, ki je sklenjen z namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati za njihove premoženjske pravice je zaradi nedopustnega nagiba nemoralen in zato ničen.
Tožeča stranka, ki je v postopku osebnega stečaja, je v obdobju zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem na način, da ga je z izjavo v zapuščinskem postopku neodplačno prenesla na svoje tri otroke, z namenom, da dedovano premoženje ne bi postalo del stečajne mase.
elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja
Za presojo pravilnosti odločitve je ključno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imelo tožnikovo delo pri toženi stranki lastnosti delovnega razmerja. Po 4. členu ZDR-1 je to razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (prvi odstavek). V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti (drugi odstavek). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik vključen v delovni proces, da je delo izvajal po navodilih in nadzoru tožene stranke, da je uporabljal delovna sredstva in delovno opremo tožene stranke, delo je opravljal osebno ter za to prejel plačilo.
Neveljavno zastopanje ne učinkuje za zastopanega. Posledično je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da notranje razmerje med zastopnikom in zastopanim ni pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00045178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3-1, 4, 4/2, 6.. OZ člen 6, 8, 86, 86/1, 112, 119, 165, 346, 352, 352/3, 366, 366/1.. ZVPot člen 7, 7/1, 22, 23, 24.. ZPP člen 8.
Presojo dobre vere in neravnotežja med pogodbenimi strankami je sodišče moralo opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe (15. 9. 2006), ker učinki ničnosti pogodbe veljajo ex tunc. Vprašanje ničnosti sporne Kreditne pogodbe je zato mogoče presojati zgolj izhajajoč iz okoliščin ob njeni sklenitvi. Kot že pojasnjeno ničnost namreč učinkuje ex tunc in tudi če je ugotovljena šele pozneje, bi namreč imela pravne učinke že v trenutku sklenitve pogodbe. Z okoliščinami, ki so nastopile šele po sklenitvi pogodbe in jih v času sklenitve pogodbenika ob postopanju z dolžno skrbnostjo (6. člen OZ), nista mogla in morala pričakovati ter jih odvrniti, pa ničnosti ni mogoče uveljavljati. Te okoliščine lahko predstavljajo podlago kvečjemu za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), ki jo tožnica v predmetnem postopku ne uveljavlja.
poroštvena izjava - poroštvena pogodba - obličnost - obličnost poroštvene izjave - pisna izjava - ničnost pogodbe - varstvo poroka - profesionalna skrbnost - skrbnost banke - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
V skladu s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Da je zadoščeno temu pogoju obličnosti iz omenjenega člena, mora banka kot kreditodajalec (in hkrati gospodarski subjekt) poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti oziroma izkazati večjo skrbnost, sicer je takšna pogodba v skladu s 55. členom OZ nična. Namen pisnosti oziroma omenjene (strožje) obličnosti je v varstvu poroka pred nepremišljenim podpisom poroštvene izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031865
ZZVZZ člen 63, 65. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 341, 358.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - dogovor o plačilu zdravstvenih storitev - splošni dogovor - razlaga pogodbenih določil - izjeme od obveznosti plačila - restriktivna razlaga izjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - neopredelitev do odločilnih dejstev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je preširoko razlagalo izjemo plačila rakave CT diagnostike v celoti, saj metodologija obračuna in pogodbena določila, do katerih se ni opredelilo, takšnega zaključka ne potrjujejo. V kolikor bi namen dogovora res bil v celoti izključiti rakavo CT diagnostiko iz pogodbenega plana, bi to moralo biti izrecno določeno. Izjeme glede obveznosti plačil tožene stranke, ki je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni mogoče razlagati tako široko kot je to storilo sodišče prve stopnje.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00035409
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - neizkazano lastništvo nepremičnin - nakup nepremičnine na javni dražbi
Postopek za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1 je namenjen predlagateljem - lastnikom stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, da na enostaven način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravnim stanjem. Sodišče v postopku ugotavlja, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, gradnje na tujem svetu oziroma na podlagi drugih, za takšne primere upoštevnih, predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003 ter nato z odločbo ugotovi obstoj pravic na spornem zemljišču ter zagotovi uskladitev zemljiške knjige z ugotovitveno odločbo.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 244, 244/1, 246, 296, 296/1, 296/5, 355. ZKP člen 94, 94/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - stroški kazenskega postopka - terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka - navadna terjatev
Z izdajo izpodbijanega sklepa po začetku stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, za dolžnost plačila stroškov, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, je torej sodišče prve stopnje kršilo določila ZFPPIPP. Osnovni namen stečajnega postopka je namreč enakomerno poplačilo vseh upnikov, glede na vrsto njihovih terjatev, le-teh pa po začetku stečajnega postopka ni mogoče uveljavljati, niti izterjati drugače, kot s pravočasno prijavo v stečajnem postopku.
obrazložitev odredbe - izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum
Zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum je bil v predmetni kazenski zadevi, ko je bila zoper obdolžene že vložena zahteva za posamezna preiskovalna dejanja in so bili z njo ter obenem s predmetnim dokaznim predlogom tožilstva seznanjeni, že več kot dognan in zato pozneje izdane izločevane sodne odredbe ne morejo biti nedovoljene zgolj zaradi tega, ker v njih zahtevani dokazni standard ni posebej obrazložen.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 270, 280, 336, 346.
izpovedba priče - vrnitev posojila - zastaranje - prekoračitev trditvene podlage - poravnava dolga - celovita dokazna ocena - zastaranje dolga
Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je zastaranje eventualne neplačane terjatve tožnice do pokojne pričelo teči najkasneje, ko je slednja pripravila obračun stroškov, ki jih je pokojna tudi potrdila, torej dne 15. 7. 2008 (336. člen v zvezi z 346. členom OZ), saj v predmetni zadevi ne gre za obljubo pokojne, da bo z dedovanjem izpolnila svoje obveznosti do tožnice (stroškov pogreba pa ni krila), ko pa ji je poravnala obveznosti z nakazilom dne 30. 7. 2008.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031882
OZ člen 8, 9, 190, 629, 631. ZPP člen 92, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
aktivna legitimacija družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - izbrisana pravna oseba - tuja pravna oseba - ustanovitelj družbe - procesna dejanja pooblaščenca - soočenje - neprimeren dokaz - pravno vprašanje - pojem protispisnosti - načelo kontradiktornosti - načelo enakovrednosti dajatev - dolžnost izpolnitve obveznosti - podjemna pogodba - izvajalec del - zaupanje izvršitve posla tretjemu - podizvajalec - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj obligacijskega razmerja - neupravičena pridobitev
V tej zadevi je bila družba D. d.o.o. iz sodnega registra na Hrvaškem izbrisana že 11. 12. 2015 (objava sklepa 12. 12. 2015), to pomeni, da je bilo že uvodno ravnanje (podaja ponudbe oziroma predračuna za izvedena dela) izvedena s strani neobstoječe družbe, kar pomeni, da v njenem imenu D. S. kot (bivši) zakoniti zastopnik ni mogel izraziti volje družbe za prevzem spornega posla pri toženi stranki in terjatev niti ni mogla nastati že neobstoječi družbi D. d.o.o. V takem primeru nadalje ni moglo priti do nikakršnega prenosa premoženja družbe (ker to ni obstajalo) na družbenika D. S. in nadalje na tožečo stranko kot kasneje ustanovljeno pravno osebo.
OZ člen 6, 6/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 932, 934/1.
odškodninska terjatev - zamuda - začetek teka obresti
Zamuda ne more nastati pred zapadlostjo odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda, to je praviloma z zaključkom zdravljenja.
ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih
Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in, da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika). Pri tem je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo ne predstavlja le morebitno fizično nasilje temveč tudi psihične stiske, ki jih otrok doživlja. Nadalje je pomembno, da se v postopku za izdajo začasne odredbe (določba 272. člena ZIZ) odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljiv zaključek, pa zakon sodišču nalaga za končno odločitev o tožbenih zahtevkih.
Zaključek o odgovornosti obdolženca za očitani mu prekršek zato po oceni pritožbenega sodišča ni mogoč zgolj na podlagi obdolženčevega priznanja prekrška, saj priznanje v zagovoru ni jasno, ker so navajanja obdolženega v zagovoru medsebojno protislovna, zato bi bilo potrebno za prepričljivo odločitev o odgovornosti obdolženega izvesti še druge dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00040329
URS člen 22, 25.. OZ člen 323, 323/1, 323/2.. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-2, 28, 34, 34/1, 42, 42/1, 44, 44/1, 44/5, 46, 227, 249.. ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 263/5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov uprave - odškodninska odgovornost uprave po ZGD - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - objektivna kumulacija zahtevkov - obstoj insolventnosti - stečajni postopek - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva
249. člen ZFPPIPP tako ni mogoče razlagati drugače, kot določitev jasnega enoletnega roka, v katerem ne tečejo zastaralni roki za vse terjatve stečajnega dolžnika, ne glede na čas njihovega nastanka. Je pa seveda mogoče v tem času (času zadržanja zastaranja) takšne terjatve uveljaviti, saj zadržanje zastaranja (pod pogojem dospelosti terjatve) za to ni ovira.
pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev
Tožnica se je na vabilo odzvala in 11. 2. 2020 pristopila na narok, medtem ko se pravilno vabljena toženka na vabilo ni odzvala ter svojega izostanka ni opravičila, zato je bil narok opravljen v njeni nenavzočnosti. Skladno z določbo drugega odstavka 348. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker na narok ni pristopil pritožnik in ni opravičil svojega izostanka, je pritožbeno sodišče štelo, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje, niso resnične.
OZ člen 13, 13/2, 14, 421, 421/2, 1014, 1014/1, 1019, 1019/4. ZPotK člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/2, 2/2-9.
gospodarska pogodba - potrošniška pogodba - pogodba o odobritvi limita - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - prejemna teorija - poroštvo
Ni pritrditi pritožbi, da je obravnavana Pogodba o limitu potrošniška kreditna pogodba. Stranki pogodbe sta namreč gospodarska subjekta (banka, samostojni podjetnik), ki ju ni opredeliti kot potrošnika. Po vsebini gre za pogodbo o dovoljenem limitu na TRR iz dejavnosti glavnega dolžnika kot samostojnega podjetnika, torej za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve obstoječega stanja na plačilnem računu samostojnega podjetnika. Po subjektih in vsebini je Pogodba o limitu gospodarska pogodba. Ne glede na takšno stališče pa velja pritrditi pritožbi, da na podlagi zakona za obvestila v zvezi z odstopom od pogodbe velja prejemno, ne pa oddajno pravilo, po katerem mora biti izkazana seznanitev dolžnika z odstopnim opominom od pogodbe po upniku. Navedeno zakonsko pravilo pa je dispozitivne narave in ga lahko tako stranke pogodbe drugače dogovorita.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00031288
ZSKZDČEU-1 člen 186, 190, 190/8. ZP-1 člen 14b, 14b/3.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - osebni stečaj - samostojni podjetnik posameznik (s.p.)
Uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi, ko je bil kaznovan kot odgovorna oseba v okviru opravljanja lastne dejavnosti samostojnega podjetnika ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje.