osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040624
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - občutek ogroženosti oškodovanca - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - resna grožnja - fizični napad - silobran
Pritožnica je v utemeljitev zatrjevane kršitve še navedla, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je ugotavljalo zakonski znak, da je bila oškodovanka ustrahovana in vznemirjena, vendar tudi v tem pogledu nima prav, saj subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ni omenjen. Za izvršitev kaznivega dejanja grožnje namreč ni nujno, da bi se oškodovanka dejansko počutila ogroženo in ustrahovano, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti tako ustrahovanje ali vznemirjenje (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), zato pritožbenemu polemiziranju v tej smeri ni mogoče pritrditi.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035098
ZPP člen 448, 448-2, 451, 458, 458/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 21, 21/5, 26. SZ-1 člen 29, 29/2.
spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - obvezna lokalna gospodarska javna služba - gospodarska javna služba - koncesijska pogodba - koncesijsko razmerje - izklop iz sistema ogrevanja - odstop od pogodbe - dobava energije - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - razdelilnik stroškov - dopusten pritožbeni razlog - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - pravilo o prekluziji
Etažni lastnik se tako z enostranskim ravnanjem/izjavo ne more izklopiti iz sistema ogrevanja (pri katerem gre za skupno odjemno mesto, do katerega je tožnica dobavljala energijo) in vplivati na zakonsko (skupno) obveznost, ki je neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne. Ima le možnost z ostalimi etažnimi lastniki sklenitvi sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja (v smislu da se ga izključi iz sistema plačevanja stroškov).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038512
OZ člen 8, 39, 39/2, 39/4. ZPP člen 8, 215, 358, 358-1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
nična pogodba - nedopustna kavza - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - pasivna legitimacija - načelo enake vrednosti dajatev - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - verodostojna listina kot izvršilni naslov - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pripoznava dolga - pobotni ugovor - načelo akcesornosti
Zatrjevana pogodba oziroma dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa v lasti družbe K. GmbH, je nična, saj njena kavza nasprotuje prisilnim predpisom in je zato nedopustna (drugi in četrti odstavek 39. člena OZ). Drugačno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Ker nična pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka, kar pomeni, da tožnikov zahtevek, ki temelji na nični pogodbi, po materialnem pravu ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032541
KZ-1 člen 20, 47, 47/2, 308, 308/3, 308/6. KZ-1E člen 48a, 56.
priznanje krivde - nepreklicnost izjave - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države - vštetje časa pridržanja v izrečeno zaporno kazen - primerna višina denarne kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sostorilstvo - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je obdolženec po predstavitvi obtožnice podal izjavo, da je obtožnico razumel in je krivdo po obtožnici v celoti priznal. Ob tem je bil tudi posebej vprašan, ali je imel dovolj časa za posvetovanje s svojo zagovornico, kar je le-ta potrdil, pojasnil pa je tudi, da razume kaj se mu očita in da krivdo po obtožnici priznava, prav tako pa je (v navzočnosti svoje zagovornice) izjavil tudi, da (v nasprotju s tem, kar sicer v pritožbi navaja zagovornica) soglaša s kaznijo, kot jo predlaga tožilstvo. Zato so kakršni koli pomisleki v smeri, da se obdolženec ni zavedal kaj pomeni priznanje krivde, odveč. Obdolženec pa je bil posebej poučen tudi, da je priznanje krivde nepreklicno.
ZDR-1 člen 162, 162/4, 164.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
neizrabljen letni dopust - referenčno obdobje
Sodišče prve stopnje je svojo ugodilno odločitev oprlo zlasti na okoliščino, da tožnica spornega letnega dopusta ni mogla izkoristiti iz objektivnih razlogov. Pri tem se je sklicevalo na primere iz sodne prakso (VIII Ips 191/2010 in VIII Ips 107/2011, Pdp 199/2016, Pdp 83/2016), češ da ta potrjuje, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti. Temu je pripisalo večji pomen kot zatrjevanju tožene stranke, da s potekom referenčnega obdobja oziroma prenosa obdobja pravica delavca do letnega dopusta preneha. Vendar pa je ob tem spregledalo, da v nobenem od navedenih primerov ni bilo dosojeno nadomestilo za neizrabljen letni dopust, glede katerega bi referenčno obdobje in obdobje za prenos že poteklo pred prenehanjem delovnega razmerja, kar je bistvena okoliščina v tem sporu. V zvezi s tem tožena stranka utemeljeno pripominja, da nezmožnost za delo ni objektivni razlog na strani delodajalca. Zato tudi ni podana podlaga v smislu odškodnine za priznanje vtoževanega zneska.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje tožbe v odgovor - bivanje v tujini - napaka sodišča pri vročanju - opravičljiva zamuda
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj napačna vročitev tožbe in poziva za odgovor na tožbo ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa predstavlja kršitev pravil postopka, ki se lahko uveljavlja v pritožbi zoper zamudno sodbo (toženec je vložil pravočasno pritožbo). Pogoj za ugoditev predlogu v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju so pri tem izključene.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
Ker je torej pravnomočno odločeno, da je tožnik v postopku v celoti uspel, je pravilna tudi odločitev v izpodbijanem sklepu, da mora tožena stranka v skladu s 154. členom ZPP tožniku povrniti tudi stroške sodnih taks, ki jo je tožnik že plačal.
prepoved opravljanja dela - policist - javni uslužbenec
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik (policijski inšpektor) s tem, ko je občini svetoval in pomagal pri pripravi občinskih aktov s področja občinskih cest, prometne ureditve javnega reda in miru, ter pri pripravi dokumenta o ureditvi občinskih cest s prometno signalizacijo, opravljal dejavnost, ki je v nasprotju z 2. in 3. točko prvega odstavka 100. člena ZJU.
odškodninski zahtevek - rušenje hiše - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - uporaba brez pravne podlage - gradnja stavbe na tujem svetu - dolgoletna posest - zavrnitev tožbenega zahtevka - nedokazanost
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi porušenja stanovanjske stavbe, s ključnim argumentom, da tožnik ni uspel dokazati, da bi on oziroma njegovi pravni predniki na sporni nepremičnini pridobili pravico uporabe.
Stavbe so lahko bile zgrajene brez vsakršne pravne podlage in zgolj to, da so bile zgrajene, ne more pričati o podeljeni pravici uporabe. Obdobje dolgoletne posesti stavbe, ki stoji na sporni nepremičnini, samo po sebi ne kaže na to, da je prišlo do realizacije ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z druge toženke (občine) na (pravne prednike) tožnika. Okoliščina, da druga toženka ni na noben način reagirala ob sami gradnji ali kasneje ob uveljavitvi ZLNDL, pa tudi ne pomeni, da se je pravica uporabe transformirala v tožnikovo lastninsko pravico oziroma da druga toženka ni pridobila lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL.
Zgolj izgradnja stanovanjske stavbe na sporni (tuji) nepremičnini brez potrebnih dovoljenj in dolgoletna posest stavbe nista okoliščini, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o tožnikovi lastninski pravici na celotni sporni nepremičnini (to je na stavbi in na njej pripadajočem zemljišču) v letu 2014, ko naj bi prvi toženec kot novi zemljiškoknjižni lastnik porušil stavbo.
ureditev meje - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka
Ker se postopek ureditve meje vodi in rešuje v korist vseh mejašev, je ZNP v 139. členu določil, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - bodoče dajatve - potrebni stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - delni uspeh v postopku - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru pri razporeditvi stroškovnega bremena v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP upoštevati tudi uspeh po temelju. Podatki spisa potrjujejo pritožnikovo navedbo, da je bil velik del dokaznega postopka namenjen obravnavanju toženkinega ugovora o tožnikovem 40 % prispevku k nastali škodi in da je bila odločitev o njem tudi predmet pritožbenega postopka. Glede na ugotovitev o tožnikovem 12,5 % prispevku (kar pomeni, da je toženkin uspeh glede ugovora 31,25 %), delež tožnikovega uspeha v zvezi s temeljem zahtevka znaša 68,75 %. Celoten tožnikov uspeh tako znaša (zaokroženo) 63 %.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepravilno zdravljenje - profesionalna skrbnost - strokovna napaka pri zdravljenju - skaženost - skaženost kot pravni standard - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bolečine in nevšečnosti, ki jih je tožnik dotlej prestajal, ter zatrjevana deformacija nohta glede na izvedensko mnenje niso posledica medicinske napake oziroma premajhne skrbnosti toženčevega osebja, kot poskuša prikazati pritožba, ampak gre za naključni zaplet, za katerega toženec ne odgovarja.
Sodišče mora pri odmeri denarne odškodnine ločiti posamezne vrste nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje te zahteve sicer ni upoštevalo, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Izjemoma je namreč oškodovancu mogoče prisoditi enotno odškodnino, ki vključuje vse vrste nepremoženjske škode, kadar gre za zelo hude in obsežne škodne posledice, kjer se posamezne vrste škode med seboj neločljivo prepletajo. Po presoji pritožbenega sodišča pa je takšna izjema dopustna tudi v tem primeru, ko gre za zelo lahko škodo oziroma takšne škodne posledice, ki vsaka zase komajda še opravičujejo prisojo denarne odškodnine. Ločevanje posameznih vrst tožnikove nepremoženjske škode zato ne bi bilo smotrno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032423
ZVPot člen 23, 24. ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 25, 25/2. OZ člen 848.
nepremičninsko posredovanje - promet z nepremičninami - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - ničnost pogoja - posredniška pogodba - pravica do povračila stroškov - dogovor o stroških - plačilo stroškov - pogodbeni dogovor - odstop od pogodbe
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim dobi posrednik pravico do plačila stroškov, do katerih je prišlo na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremičninami, ni v nasprotju s kogentnimi normami ZNPosr. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
ZGD-1 člen 295, 300, 305, 329, 329/2, 330, 390. OZ člen 74.
skupščina delniške družbe - skupščinski sklepi - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - ničnostni razlogi - sklic skupščine - pooblastilo za glasovanje na skupščini - upravičenost za zastopanje - nasprotni predlog - zapisnik skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - potrebna večina za sprejem sklepa - pravica do obveščenosti - postavljanje vprašanj
Iz zapisnika skupščine ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na dejstvo, da je tožeča stranka sploh podala svoj nasprotni predlog. Zgolj navodilo delničarja dano pooblaščencu še ne pomeni, da je bilo na skupščini to navodilo izpolnjeno tako, da je pooblaščenec nasprotni predlog sklepa tudi dejansko izjavil in ga s tem na skupščini podal. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu, zato ureja le odnos med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Če iz dokaznih listin ne izhaja, da je tožeča stranka na skupščini sploh podala svoj nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, je v razmerju do tožene stranke povsem irelevantno kakšno je bilo navodilo tožeče stranke dano njenemu pooblaščencu.
Ker je potrebno število glasov za sprejetje sklepa oz. potrebna večina določena s samim zakonom, je ni mogoče spreminjati, predvsem ne v smislu nižje, navadne večine. Zato morebitna nepravilna navedba v sklicu skupščine ne more pomeniti, da bi skupščina morala sklep sprejeti z večino, ki bi izhajala iz sklica skupščine, a bi bila v nasprotju s samim zakonom.
Morebitna napaka v sklicu skupščine glede navedbe večine, potrebne za glasovanje, ne more imeti za posledico ničnosti skupščinskega sklepa. Razlogi, ki pomenijo ničnost skupščinskega sklepa so navedeni v 390. členu ZGD-1 in morebitno dejstvo, da je v sklicu skupščine bila navedena drugačna večina od zakonsko predpisane, takega razloga ne predstavlja.
Pravica do obveščenosti je ena temeljnih članskih pravic, ki pripadajo delničarju. Namen te pravice je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic. Pravico do obveščenosti delničar praviloma uresničuje na skupščini, s postavljanjem vprašanj.
ugovor proti ravnanju stečajnega upravitelja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja za prodajo premoženja - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja - sprememba načrta - rok za izvedbo
Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020.
Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.
Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti, in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.