prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - konkretno ravnanje stranke - plovilo
Za zavarovanje denarne terjatve je zahtevano dolžnikovo razpolaganje. Še pri obstoju objektivne nevarnosti, ki velja za zavarovanje nedenarne terjatve, mora upnik dokazati več kot le možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pri izkazu subjektivne nevarnosti pa mora upnik dokazati dolžnikovo ravnanje, ki bo ogrozilo izvršbo, lahko tudi šele v prihodnje. Predlagatelj mora za obstoj subjektivne nevarnosti zatrjevati in dokazati (1) nevarnost dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, (2) vpliv tega ravnanja na uveljavitev terjatve ter (3) da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnik teh pogojev, ki morajo biti podani kumulativno, niti ni ustrezno zatrjeval niti izkazal s standardom verjetnosti. Za podanost subjektivne nevarnosti mora obstajati dolžnikovo konkretno ravnanje, kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, katerega posledica je zmanjševanje dolžnikovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožnik zatrjuje nevarnost zgolj na abstraktni, ne pa na konkretni ravni, kar je pogoj za zavarovanje denarne terjatve. Z začasno odredbo se izvrši poseg v toženčeve pravice pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo izkazana s konkretnimi ravnanji toženca. Skladno z utrjeno sodno prakso je treba nevarnost, ki naj bi grozila (prodaja ali obremenitev) tudi konkretno izkazati in ne o njej zgolj ugibati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031582
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavrnitev zahteve za preiskavo
Pritožnici ni mogoče pritrditi, saj mora opis kaznivega dejanja že v zahtevi za preiskavo vsebovati vsa tista odločilna dejstva, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, pri čemer se takšne pomanjkljivosti v opisu ne morejo nadgrajevati s kasnejšim raziskovanjem okoliščin kaznivega dejanja v preiskavi, kot v to skuša prepričati pritožnica. V tretjem odstavku 168. člena ZKP je jasno določeno, da je (že) v zahtevi za preiskavo treba navesti opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja. Prav opis dejanja je najpomembnejša sestavina zahteve za preiskavo, saj se z njim določi okvir, v katerem bo potekala preiskava, zaradi česar mora biti konkretiziran do te mere, da po eni strani omogoča (sodišču) pravno vrednotenje obdolženčevega ravnanja oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja, po drugi strani pa uresničevanje obdolženčeve pravice do obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja, ki se mu očita, v opisu dejanja v zadostni meri konkretizirani
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038512
OZ člen 8, 39, 39/2, 39/4. ZPP člen 8, 215, 358, 358-1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
nična pogodba - nedopustna kavza - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - pasivna legitimacija - načelo enake vrednosti dajatev - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - verodostojna listina kot izvršilni naslov - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pripoznava dolga - pobotni ugovor - načelo akcesornosti
Zatrjevana pogodba oziroma dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa v lasti družbe K. GmbH, je nična, saj njena kavza nasprotuje prisilnim predpisom in je zato nedopustna (drugi in četrti odstavek 39. člena OZ). Drugačno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Ker nična pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka, kar pomeni, da tožnikov zahtevek, ki temelji na nični pogodbi, po materialnem pravu ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031543
ZNP člen 1, 37, 112. OZ člen 190. ZPP člen 1.
solastnina - uporaba stvari v solastnini - plačilo uporabnine - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - vrsta sodnega postopka - način uporabe stvari - neupravičena pridobitev - jezikovna razlaga zakona - pristojnost pravdnega sodišča - civilnopravni spor
Zahteva za plačilo uporabnine ne pomeni določitve načina uporabe - plačevanje odmene za uporabo ni način uporabe.
ZPP člen 139b, 139b/1, 139b/2, 139b/4, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - vročanje - dogovor o uporabi poštnega predala - vročanje v poštni predal - pravilnost vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Opisana vročitev ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 139.b člena ZPP. Navedeno pismo bi moralo biti toženi stranki vročeno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu, in sicer po postopku, ki ga ureja drugi odstavek 139.b člena ZPP. Pritožbeni razlog bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem delu utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040624
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - občutek ogroženosti oškodovanca - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - resna grožnja - fizični napad - silobran
Pritožnica je v utemeljitev zatrjevane kršitve še navedla, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je ugotavljalo zakonski znak, da je bila oškodovanka ustrahovana in vznemirjena, vendar tudi v tem pogledu nima prav, saj subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ni omenjen. Za izvršitev kaznivega dejanja grožnje namreč ni nujno, da bi se oškodovanka dejansko počutila ogroženo in ustrahovano, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti tako ustrahovanje ali vznemirjenje (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), zato pritožbenemu polemiziranju v tej smeri ni mogoče pritrditi.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035098
ZPP člen 448, 448-2, 451, 458, 458/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 21, 21/5, 26. SZ-1 člen 29, 29/2.
spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - obvezna lokalna gospodarska javna služba - gospodarska javna služba - koncesijska pogodba - koncesijsko razmerje - izklop iz sistema ogrevanja - odstop od pogodbe - dobava energije - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - razdelilnik stroškov - dopusten pritožbeni razlog - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - pravilo o prekluziji
Etažni lastnik se tako z enostranskim ravnanjem/izjavo ne more izklopiti iz sistema ogrevanja (pri katerem gre za skupno odjemno mesto, do katerega je tožnica dobavljala energijo) in vplivati na zakonsko (skupno) obveznost, ki je neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne. Ima le možnost z ostalimi etažnimi lastniki sklenitvi sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja (v smislu da se ga izključi iz sistema plačevanja stroškov).
ZKP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 371, 371/1, 371/2. URS člen 22, 23, 23/1.
pravica do nepristranskega sojenja - pravica do enakega varstva pravic - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonilni razlog - subjektivna nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic - razveljavitev sodbe
Zoper sklep predsednika okrožnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika razpravljajočega senata ni posebne pritožbe, ampak se sklep lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo. Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbo sodišča prve stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in sklep predsednika okrožnega sodišča iz drugega odstavka 42. člena ZKP spremenilo in predsednika razpravljajočega senata izločilo iz sojenja. Ugotovilo je, da sodnik s procesnim vodenjem prvostopenjskega sojenja ni ohranil ustavnega jamstva nepristranskega sodnika (23. člen Ustave). Spremenjeni sklep je imel za posledico tudi razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032541
KZ-1 člen 20, 47, 47/2, 308, 308/3, 308/6. KZ-1E člen 48a, 56.
priznanje krivde - nepreklicnost izjave - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države - vštetje časa pridržanja v izrečeno zaporno kazen - primerna višina denarne kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sostorilstvo - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je obdolženec po predstavitvi obtožnice podal izjavo, da je obtožnico razumel in je krivdo po obtožnici v celoti priznal. Ob tem je bil tudi posebej vprašan, ali je imel dovolj časa za posvetovanje s svojo zagovornico, kar je le-ta potrdil, pojasnil pa je tudi, da razume kaj se mu očita in da krivdo po obtožnici priznava, prav tako pa je (v navzočnosti svoje zagovornice) izjavil tudi, da (v nasprotju s tem, kar sicer v pritožbi navaja zagovornica) soglaša s kaznijo, kot jo predlaga tožilstvo. Zato so kakršni koli pomisleki v smeri, da se obdolženec ni zavedal kaj pomeni priznanje krivde, odveč. Obdolženec pa je bil posebej poučen tudi, da je priznanje krivde nepreklicno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033962
ZPP člen 190. SPZ člen 64.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - singularni pravni naslednik - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - slaba vera - učinek pravnomočnosti - ponovno sojenje o isti stvari - stroški umaknjenega dela tožbenega zahtevka
V teoriji se zastopa stališče, da 190. člen ZPP ne učinkuje, torej ne pride do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik (po 64. členu SPZ) in pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Glede stvarnih pravic na nepremičninah velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. V primeru, ko se pridobitelj v dobri veri zanese na zemljiškoknjižno stanje, bo od osebe, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnik, veljavno pridobil lastninsko pravico, čeprav je v teku pravda zoper odsvojitelja glede stvarne pravice na tej nepremičnini. V takem primeru, kot je torej tudi konkretni, (neposredna) razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti ne velja.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
ZGD-1 člen 295, 300, 305, 329, 329/2, 330, 390. OZ člen 74.
skupščina delniške družbe - skupščinski sklepi - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - ničnostni razlogi - sklic skupščine - pooblastilo za glasovanje na skupščini - upravičenost za zastopanje - nasprotni predlog - zapisnik skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - potrebna večina za sprejem sklepa - pravica do obveščenosti - postavljanje vprašanj
Iz zapisnika skupščine ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na dejstvo, da je tožeča stranka sploh podala svoj nasprotni predlog. Zgolj navodilo delničarja dano pooblaščencu še ne pomeni, da je bilo na skupščini to navodilo izpolnjeno tako, da je pooblaščenec nasprotni predlog sklepa tudi dejansko izjavil in ga s tem na skupščini podal. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu, zato ureja le odnos med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Če iz dokaznih listin ne izhaja, da je tožeča stranka na skupščini sploh podala svoj nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, je v razmerju do tožene stranke povsem irelevantno kakšno je bilo navodilo tožeče stranke dano njenemu pooblaščencu.
Ker je potrebno število glasov za sprejetje sklepa oz. potrebna večina določena s samim zakonom, je ni mogoče spreminjati, predvsem ne v smislu nižje, navadne večine. Zato morebitna nepravilna navedba v sklicu skupščine ne more pomeniti, da bi skupščina morala sklep sprejeti z večino, ki bi izhajala iz sklica skupščine, a bi bila v nasprotju s samim zakonom.
Morebitna napaka v sklicu skupščine glede navedbe večine, potrebne za glasovanje, ne more imeti za posledico ničnosti skupščinskega sklepa. Razlogi, ki pomenijo ničnost skupščinskega sklepa so navedeni v 390. členu ZGD-1 in morebitno dejstvo, da je v sklicu skupščine bila navedena drugačna večina od zakonsko predpisane, takega razloga ne predstavlja.
Pravica do obveščenosti je ena temeljnih članskih pravic, ki pripadajo delničarju. Namen te pravice je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic. Pravico do obveščenosti delničar praviloma uresničuje na skupščini, s postavljanjem vprašanj.
ugovor proti ravnanju stečajnega upravitelja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja za prodajo premoženja - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja - sprememba načrta - rok za izvedbo
Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020.
Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.
Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti, in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035247
OZ člen 239, 239/2, 619, 645, 645/1, 731, 731/1.
podjemna pogodba - shranjevalna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - hramba avtomobila - potrebna skrbnost - kršitev pogodbe - poškodovanje tuje stvari - obveznosti shranjevalca - požar - naključje, ki se je primerilo eni stranki - naključno uničenje predmeta pogodbe - odgovornost za naključno uničenje ali poškodovanje blaga - izključitev odškodninske odgovornosti
Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila hramba avtomobila pri tožencu. Toženec naj bi s tem, ko je v času podjema avtomobil hranil v gorljivem lesenem objektu, kršil pogodbo. Ker je toženec lahko odgovoren le za tista tveganja, ki sodijo v njegovo oblastveno sfero, je pri presoji njegove odškodninske odgovornosti ključno vprašanje, katere shranjevalne rizike je s konkretnim podjemom prevzel.
Kaznivo dejanje ponarejanje listin spada v poglavje kaznivih dejanj zoper pravni promet. Za kazniva dejanja iz tega poglavja pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v primerljivi zadevi že zavzelo stališče, da odsotnost škodljivih posledic sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen s tem poglavjem varovane pravne vrednote (tj. pravnega prometa), da bi lahko govorili o dejanju majhnega pomena.
povrnitev škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - plačilo odškodnine - rok za vložitev tožbe
Ker se je ZPŠOIRSP začel uporabljati 18.6.2014, je bila tožba, ki jo je tožnik vložil dne 5.6.2019, vložena prepozno. Sodišče prve stopnje jo je kot tako na podlagi določbe 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov
Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja.
Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.
Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.
OZ v prvem odstavku 152. člena določa, da namesto imetnika stvari (oseba, od katere sta si tožnik in zavarovanec tožene stranke izposodila cepilca drv) enako kot on odgovarja tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati.
ničnost izjave - zapuščinski postopek - nedopustna kavza - ničen pravni posel - razpolaganje s premoženjem - neodplačno razpolaganje s premoženjem - nedopustno razpolaganje - osebni stečaj - stečajna masa - izigranje upnikov
Pravni posel, ki je sklenjen z namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati za njihove premoženjske pravice je zaradi nedopustnega nagiba nemoralen in zato ničen.
Tožeča stranka, ki je v postopku osebnega stečaja, je v obdobju zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem na način, da ga je z izjavo v zapuščinskem postopku neodplačno prenesla na svoje tri otroke, z namenom, da dedovano premoženje ne bi postalo del stečajne mase.