ZGD-1 člen 52, 52/1, 512, 512/1, 513. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - stroški nepravdnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - določnost predloga v nepravdnem postopku - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Obravnavana pravica je torej obsežna in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.
Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca, ne more vedeti natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje.
Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi.
zaslišanje - predhodno opozorilo o snemanju - seja preiskovalne komisije - predlog za izločitev dokazov
Prvi odstavek 84. člena ZKP določa, da sodnik zaslišanca o snemanju predhodno obvesti, vendar pa je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da opustitev predhodnega opozorila o snemanju ni kršitev, zaradi katere bi bilo treba takšno izpovedbo izločiti iz spisa.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 26, 30, 30/1.. ZUPJS člen 29, 30.
denarna socialna pomoč - minimalni dohodek prosilca
V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
Glede na takšno pravno ureditev gre pri denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi in aktivnostmi. V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba oziroma družina lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse. Toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks je kljub dopolnitvi, na katero jo je pozvalo (in v pozivu konkretno navedlo, s katerimi podatki in izjavami naj predlog dopolni), nepopoln, saj ni vseboval vseh podatkov o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Da se ti podatki upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki podaja predlog za oprostitev plačila sodne takse in je pravna oseba, kot toženka, izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1.
ZDR-1 člen 126, 126/2.. ZDR člen 8.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.
nadurno delo - voznik avtobusa - deljen delovni čas - mobilni delavci - kolektivna pogodba - delovni čas - prekinitev dela
Sodišče prve stopnje je zmotno oziroma najmanj preuranjeno odločilo, da je tožnik prejel plačano vse, kar mu pripada. To, da je toženka tožniku opravljeno delo obračunala in plačala na način, da je vrednotila vožnje in (pavšalno) določena druga dela (priprava avtobusa, sprevodniška opravila), vmesni čas od začetka do konca opravljanja dela pa je štela kot prekinitev dela oziroma deljen čas (pri čemer je odštela 30 minut za odmor med delom), je lahko v skladu z internimi akti, kot jih je sprejela (konkretno Pravilnikom o deljenem delovnem času), ne pomeni pa, da tožnik do dodatnega plačila oziroma plačila za delo, ki ga je opravil v času prekinitve delovnega časa (če mu je npr. čiščenje vozila ali točenje goriva vzelo več časa), ne bi bil upravičen. Sodišče prve stopnje v tem delu dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo. Tako ni ugotavljalo, kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je tožnik res opravil le toliko dela, kot izhaja iz predloženih listin, ali pa je bilo dela več, kot tudi ni ugotavljalo, ali je v času, ki ga je toženka vrednotila kot deljen delovni čas, res imel prekinitev dela, ki je trajala več kot eno uro, in ali je s tem časom res lahko prosto razpolagal.
Ker po 83. členu ZS v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo, če pa je sodno pisanje v tem času vročeno, začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, to je 16. 8., je v konkretnem primeru 30-dnevni rok za vložitev pritožbe začel teči 16. 8. 2019 in se iztekel 14. 9. 2019 oz. 16. 9. 2019, ker je bila 14. 9. 2019 sobota, ko se pri sodišču ne dela. Zato je dne 18. 9. 2019 vložena pritožba, vložena po preteku 30-dnevnega pritožbenega roka.
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje opisa grdega ravnanja, ki bi bilo realizirano z navedbo konkretne posledice pri oškodovancu, saj se ne navaja, da je zaradi zamaha proti glavi oškodovanca z lesenim kolom oziroma palico dolžine približno 1 m bila kakorkoli prizadeta telesna integriteta oškodovanca. Slednje pa je potrebno, da se dejanje lahko pravno opredeli po drugem odstavku 135. člena KZ-1. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da opis dejanja daje podlago le za presojo, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. V posledici navedenega je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano v njegovi temeljni obliki, to je po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Pri tem je na podlagi pravilne presoje zagovora obdolženca in izvedenih dokazov prišlo do zaključka, da obstaja utemeljen dvom, da je obdolženi storil to kaznivo dejanje.
sodba na podlagi pripoznave - pravilna vročitev tožbe - pasivna procesna legitimacija
Zaključek prvega sodišča, da je bila tožba pravilno vročena, je ob pritožbeno zatrjevanem dejstvu, da je toženec umrl že pred vložitvijo tožbe, preuranjen. Zato je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 6c, 44, 53, 53/1, 53/1-1.. ZDR-1 člen 10.. ZPP člen 105, 108, 180.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca
Sodišče prve stopnje je predlagatelju utemeljeno naložilo popravo oziroma dopolnitev predloga, saj ta ne v zahtevku ne v obrazložitvi predloga ni navedel, kateri splošni akti nasprotnega udeleženca so v nasprotju z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, niti ni navedel, s katerimi določbami konkretne kolektivne pogodbe oziroma zakona naj bi bili v nasprotju. V zvezi s tem je zavzelo pravilno stališče, da sodišče ne more na splošno presojati vseh splošnih aktov delodajalca in preverjati, ali so v skladu z vsemi predpisi, temveč lahko presoja le določen splošni akt, glede katerega mora predlagatelj pojasniti, zakaj ga izpodbija, ter določno navesti tako določbe splošnega akta, kot tudi določbe zakonskega predpisa oziroma kolektivne pogodbe, glede katerih uveljavlja medsebojno neskladnost. Predlagatelj glede splošnega akta o delovnem času in sistemizaciji nasprotnega udeleženca ni navedel njegovega naziva ali datuma sprejema, sodišču prve stopnje pa ga tudi ni predložil. Ureditve delovnega časa in organizacije delovnega procesa pri nasprotnemu udeležencu ni določno opisal, temveč je le na splošno zatrjeval, da so zdravniki prisiljeni delati tudi na treh ločenih delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati.
Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri navedbah, da razporedi dela, delovnega časa, ordinacijskega časa in dežurstva predstavljajo splošne akte delodajalca v smislu določbe 10. člena ZDR-1. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedeni razporedi niso splošni akti in zato ne morejo biti predmet kolektivnega spora o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami (6.c člen ZDSS-1). Odločitev o zavrženju dela predloga, ki se nanaša na te akte, je zato pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - pravnomočna sodba - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev s funkcije - nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Izplačila denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačila nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče mešati. Gre za različni podlagi izplačil - eno ne izključuje drugega. Delavec od delodajalca v času delovnega razmerja sicer ne more uveljavljati istočasno izplačevanja plače in nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, vendar se klavzula ne nanaša na ta čas. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo ne spremeni in ne more spremeniti dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je tožnik lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (ker je spoštoval konkurenčni dogovor).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSK00031638
ZZVZZ-UPB3 člen 63, 63/2, 64, 65, 65/2, 68.. OZ-UPB1 člen 239.
izvajanje zdravstvene dejavnosti - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
Iz tega izhaja, da je o spornem vprašanju dokončno in neodvisno odločila Vlada, za sprejem te odločitve (že glede na položaj Vlade Republike Slovenije o naši ureditvi) pa Zavodu ni mogoče pripisati nobene soodgovornosti. Zato ni mogoče slediti očitku, da odločitev Vlade ni prekinila vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in nastalimi posledicami.
navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - pobotni ugovor - podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo
Ker toženec ni zanikal, da vtoževana dela na njegovi hiši ne bi bila opravljena s strani tožnice, ni pa dokazal plačila le-teh oziroma svojih trditev o obstoju dogovora o pobotu, pri čemer sami višini vtoževane terjatve tekom postopka sploh ni nasprotoval, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti tožbenemu zahtevku tožnice.
ZPP člen 8, 253, 253/3, 254, 254/2, 286, 337, 339, 339/1, 339/2. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - vlaganje v posebno premoženje zakonca
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so predmet skupnega premoženja, katerega obseg v pravdi ugotavlja sodišče, zaloge, ne pa njihova vrednost, ki se v pravdi ne ugotavlja, ter da bi zato ugoditev takšnemu zahtevku toženke, enako pa velja tudi za ugoditev njenemu zahtevku za izplačilo deleža na tem premoženju v denarju, pomenilo zgolj delno delitev skupnega premoženja, ki pa ni sprejemljiva.
Pri ugotavljanju večjega prispevka tožnika k nastanku skupnega premoženja ni mogoče upoštevati ureditve stanovanja na podstrešju v domači stanovanjski hiši, saj v obdobju, v katerem se je dogradila mansarda, pravdni stranki nista bili v dejanski življenjski in ekonomski skupnosti, kar pomeni, da takrat skupno premoženje še ni nastajalo in se zatrjevani višji delež na tem delu premoženja, tudi če bi bil ugotovljen, ne more odražati v ustrezno višjem deležu na celotnem premoženju.
Čeprav sta zakonca na ta račun, ker sta imela rešeno stanovanjsko vprašanje, lahko privarčevala več in hitreje in sta zato lahko ustvarila več skupnega premoženja, kot bi ga sicer, pa se zatrjevani manjši stanovanjski stroški ne morejo odražati v večjem deležu tožnika na skupnem premoženju.
Ne more biti tožnikov delež večji na račun njegovih trditev, da se je vsem, ki so pomagali pri gradnji delavnice, oddolžil s protiuslugami, kar za toženko naj ne bi veljalo, saj je še vedno šlo za pomoč obema.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 48, 231, 239, 239/5, 241, 242, 242/3, 244, 244/1, 244/2, 386, 386/1-1, 386/2. ZPP člen 8, 13, 206. ZS člen 83.
prekinitev stečajnega postopka - rešitev predhodnega vprašanja - namen stečajnega postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti stečajnega postopka - nujna zadeva
Prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja je prej izjema kot pravilo in po oceni pritožbenega sodišča terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka.
Postopek insolventnosti je v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku. Poseg v pravice dolžnika pa mora biti potreben, primeren in ustrezen glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pretehtati sorazmernost konkretnega ukrepa, s katerim se posega v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vračilo prejete štipendije - rok za zaključek šolanja - neutemeljen ugovor
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena. Štipendija ne predstavlja plačila za opravljanje študija, temveč pomoč in spodbudo, katero dajalec štipendije praviloma veže na pravočasno dokončanje študija, zato dokončanje študija ne pomeni izpolnitve storitve (z zamudo), zaradi katere bi bila dolžnica (še vedno) upravičena do plačila.
vdovska pokojnina - zaslišanje pravdne stranke - izvedensko mnenje
Ali bo sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem stranke in kdaj ga bo izvedlo, je odvisno od konkretnega primera. V predmetnem sporu je zaradi vsebine presoje smotrno, da bi se tožeča stranka o pravnorelevantnih dejstvih zaslišala na začetku dokaznega postopka. Namen kasnejšega dokazovanja z zaslišanjem tožnice bi bil lahko le preizkusne in predvsem dopolnilne narave.
Tožeča stranka je sicer v sami tožbi predlagala svoje zaslišanje, vendar je ta dokazni predlog na naroku tudi umaknila. Nerelevantna je tako tožničina pripomba, da bi si lahko sodišče osvetlilo vse aspekte in vzroke za njeno nezmožnost za delo z njenim dodatnim zaslišanjem. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo aktivno sodelovala, ko je ustno zaslišanemu članu izvedenskega organa postavljala vprašanja. Iz zapisnika je razvidno, da tožeča stranka na podano izvedovanje ni imela več nobenih pripomb.
Upoštevajoč obrazloženo je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da je svojo odločitev oprlo na ugotovitev izvedenskega mnenja izvedenskega organa, ki je bilo dodatno razjasnjeno z zaslišanjem člana izvedenskega organa. Izvedenec je namreč posrednik sodniku manjkajočega strokovnega znanja in izkušenj, saj le-ta razpolaga s strokovnim znanjem, s katerimi sodišče oziroma druge laične priče ne razpolagajo. Glede na umik dokaznega predloga za zaslišanje tožeče stranke in na ugotovitve izvedenskega organa, dokaz z dopolnilnim zaslišanjem tožnice o ostalih aspektih njene nezmožnosti, ne bi mogel vplivati na dokazno oceno sodišča.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko s posebnim izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Vendar po preteku 10 let od vročitve odločbe zavarovancu, dokončne odločbe v nepravi obnovi več ni dopustno spreminjati niti razveljavljati.
odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - bodoče dajatve - potrebni stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - delni uspeh v postopku - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru pri razporeditvi stroškovnega bremena v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP upoštevati tudi uspeh po temelju. Podatki spisa potrjujejo pritožnikovo navedbo, da je bil velik del dokaznega postopka namenjen obravnavanju toženkinega ugovora o tožnikovem 40 % prispevku k nastali škodi in da je bila odločitev o njem tudi predmet pritožbenega postopka. Glede na ugotovitev o tožnikovem 12,5 % prispevku (kar pomeni, da je toženkin uspeh glede ugovora 31,25 %), delež tožnikovega uspeha v zvezi s temeljem zahtevka znaša 68,75 %. Celoten tožnikov uspeh tako znaša (zaokroženo) 63 %.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
V tej fazi postopka več dejstev govori v prid obstoju verjetnosti tožničine terjatve kot proti njemu. Bistveno za prepričljivost dokazne ocene o verjetnem obstoju terjatve je, da je sodišče presojalo trditve in dokaze obeh strank in ugotovilo, da dokazi toženca (ki je predložil elektronska sporočila tožnice tretjim osebam in izpiske njenih sporočil na socialnem omrežju Facebook) ne potrjujejo njegovih trditev, da sporna pogodba odraža resnično voljo strank.