razporeditev delavcev - plača - razlika v plačah - izvršba - tožba na nedopustnost izvršbe - pristojnost
Delavec je upravičen do plače na novem delovnem mestu samo od dokončnosti sklepa o razporeditvi dalje, ne pa tudi za obdobje pred tem, to je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ko mu gre plača oz. ustrezna razlika do višine iz prejšnjega delovnega mesta, ne glede na to, da je bilo to delovno mesto v času do reintegracije ukinjeno.
ZPPSL člen 100, 100/1, 100/2, 100, 100/1, 100/2. ZFPPod člen 19, 20, 22, 19, 20, 22.
stečaj
S pritožbenim zatrjevanjem, da se bo stečajna masa šele oblikovala, upnik smiselno zatrjuje obstoj razlogov za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 100. čl. ZPPSL. Po tem določilu sme stečajni senat odločiti, da se stečajni postopek začne in nadaljuje tudi, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, če upnik verjetno izkaže, da se bo stečajna masa povečala z vrnitvijo premoženja na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. To določilo sicer ne omenja možnosti povečanja premoženja s plačilom odškodnine po 19. in 20. čl. ZFPPod. Gre pa za primerljivo situacijo, kajti takojšen zaključek stečajnega postopka zaradi pomanjkanja premoženja stečajnega dolžnika prepreči tako izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju kot tudi možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, predvidenih v 19. in 20. čl. ZFPPod.
ZPP člen 116, 116/1, 133, 133/1, 116, 116/1, 133, 133/1.
vročanje pravni osebi - vrnitev v prejšnje stanje
Obstoj pooblastilnega razmerja v smislu 1. odstavka 133.člena je lahko izkazan na različne načine, med drugim tudi s konkludentnim ravnanjem pravne osebe. Sama vročitev pošiljke se izkazuje z vročilnico (1. odstavek 149. člena ZPP), ki je javna listina, za katero velja domneva resničnosti podatkov, ki jih izkazuje (1. odstavek 224. člena ZPP). Žig pravne osebe je nedvomno namenjen navzven za identifikacijo pravne osebe oziroma na konkludenten način izkazuje, da je oseba, ki razpolaga z žigom pravne osebe v smislu 1.odst.133.čl. ZPP pooblaščena za sprejem sodnih pošiljk.
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega logično izhaja, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje bi moralo pred odločitvijo o ugovoru odločiti o delnem umiku, ki ga je upnik vložil pred ugovorom dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi veodostojne listine.
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki so prešle v njeno last. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika. Sodišče postopka ne prekine, če je umrla stranka imela pooblaščenca, ampak pozove Republiko Slovenijo, naj postopek prevzame, nato pa s sklepom odloči, da se postopek, ki je tekel zoper umrlo stranko, nadaljuje z Republiko Slovenijo. Prevzemu postopka se Republika Slovenija ne more upirati.
V skladu z določbo prvega odstavka 132. člena ZPP se pisanja (torej tudi vabilo na narok) vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Oddaja obvestila po telefaksu ne predstavlja pravilne vročitve v smislu določb ZPP.
Če je predpogodba vsebovana v širši pogodbi - poravnavi, ji to ne jemlje njene relativne pravne samostojnosti. Še vedno mora ustrezati zahtevam 45. člena ZOR, kadar ima po dokončni izpolnitvi tudi samostojne pravne učinke.
ZMZPP člen 95, 96, 97, 99, 100, 108, 108/3, 108/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 365, 365-3, 366. ZIZ člen 13, 13/1, 15. ZIZ-A člen 122.
izvršilni postopek - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje
Kadar se zahteva izvršitev tuje sodne odločbe, ni treba, da bi bil prej izveden postopek za njeno priznanje, ki je predpisan za oblikovalne in ugotovitvene odločbe, zato o tem, ali dajatvena
odločba, na podlagi katere se zahteva izvršitev izpolnjuje pogoj za priznanje, odloči izvršilno sodišče samo (prvi odstavek 13. člena ZIZ) kot o predhodnem vprašanju (šesti odstavek 108. člena
ZMZP). Slednje pa pomeni, da odločitev o tem ne sodi v izrek sklepa o izvršbi, pač pa mora o tem, ali odločba izpolnjuje pogoje za priznanje sodišče zavzeti stališče le v obrazložitvi
sklepa, medtem ko v njegovem izreku le dovoli izvršbo. Pri tem mora tako izvršilno sodišče prav tako, kot bi to storilo pristojno okrožno sodišče v posebnem postopku priznanja (tretji
odstavek 108. člena ZMZP), ugotoviti, ali sodna odločba izpolnjuje pogoje za njeno priznanje, kar v sistemu omejenega preizkusa tujih sodnih odločb, ki je uveljavljen v Republiki
Sloveniji pomeni, da sodišče preizkusi le, ali v postopku izdaje tuje sodne odločbe niso bile kršene nekatere najpomembnejše predpostavke, in sicer da morda ni podana kršitev načela
kontradiktornosti (96. člen ZMZP), da ni podana izključna pristojnost sodišča RS (97. člen ZMZP), da v isti zadevi že ni bila izdana pravnomočna odločba ali morda pred sodiščem
Republike Slovenije ne teče že prej začeta pravda (99. člen ZMZP), vsebinsko pa se preizkus omeji le na vprašanje ali tuja sodna odločba ne nasprotuje domačemu javnemu redu (100. člen
Poslovni razlog za redno odpoved ni obrazložen, redna odpoved pa ni bila podana sočasno s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ampak potem, ko je bil tožnik predčasno razrešen z delovnega mesta direktorja podružnice in ni sprejel ponujenega delovnega mesta strokovnega sodelavca za izterjavo. Ker postopek ni bil izpeljan v skladu z določbami ZDR (86., 88. in 90. člen ZDR 2002), pri čemer je bistveno, da sploh ni izkazan poslovni razlog po 1. alinei 1.odstavka 88. člena ZDR 2002, je zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev ni verjetno izkazana, napačen.
Pri ugotavljanju nedoseganja pričakovanih rezultatov dela v smislu 2. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR/2002, se lahko pri ugotavljanju uspešnosti dela vodje službe upošteva daljše časovno obdobje. Zato ni kršena določba 5. odstavka 88. člena ZDR (30-dnevni prekluzivni rok za podajo odpovedi), čeprav je tožena stranka za poslovne rezultate prejšnjega leta vedela že v začetku tekočega leta. Ker je bil postopek redne odpovedi iz razloga nesposobnosti izpeljan skladno z zakonom, terjatev tožnice ni verjetno izkazana.
začasna odredba - nedenarna terjatev - nenadomestljiva škoda - krivdni razlog
Ker tožena stranka ni postopala skladno z določbami ZDR/2002 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov oz. izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tudi ni upoštevala zahteve tožnika, da se o postopku obvesti sindikat, je tožnikova terjatev verjetno izkazana. Zgolj dejstvo, da bo lahko delavec - tožnik poplačan v primeru ugodno rešenega spora, pa ne more zadostovati za dokazni zaključek, da niso izpolnjeni pogoji po 2. odst. 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe.
V disciplinskem postopku, ki mu sledi izključitev člana lovske družine, morajo biti upoštevana tako avtonomna pravna pravila kot minimalna procesna jamstva sklenjenega pravnega postopka. Mednje sodi tudi obrazloženost odločbe disciplinskega organa. V nasprotnem primeru namreč (proti) pravnost omejitve ustavne pravice do združevanja ni preverljiva.
Določba 184. člena ZOR, ki odškodninsko odgovornost komunalnega podjetja navezuje na opustitev dolžnega ravnanja (v konkretnem primeru: čiščenje snega in posipanje pločnikov), pešca ne odvezuje skrbnega ravnanja (v konkretnem primeru: skrben korak in ustrezna obutev). Vzroke za škodni dogodek je zato mogoče vrednostno pripisati obema stranema.
V skladu z določbo 1. odstavka 145. č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP pa naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče o obrestih ne odloča.
ZKP člen 250, 250/3, 506, 506/1, 250, 250/3, 506, 506/1.
preklic pogojne obsodbe
Obsojenec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na potrebo po dodatnem roku za izpolnitev posebnega pogoja, ker je bilo v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotovljeno, da se je po izdaji pogojne obsodbe začasno zaposloval. Njegov dolg je nastal že leta 1997 in do izdaje izpodbijane sodbe v letu 2003 ni plačal ničesar. Zato je preklic pogojne obsodbe utemeljen.
ugotavljanje dejanskega stanja - izključni vzrok za prometno nezgodo - soprispevek oškodovanca
Ker je oškodovanka zmotno menila, da bo cesto v temi in brez osvetlitve varno prečkala, obdolžencu ni mogoče očitati prehitre vožnje, ker trčenja ni mogel preprečiti z ustavitvijo osebnega avtomobila.
KZ člen 200, 200/1, 200, 200/1. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče 1. stopnje ni preverilo zagovora, da je obdolženec zadržal sina pri sebi po naročilu direktorice centra za socialno delo, ko je sicer dokazano, da je sin odklanjal stike z materjo, pri kateri bi moral živeti po razvezni sodbi.
KZ člen 256, 256/3, 256, 256/3. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje
Če sodišče 1. st. ugotovi, da je obdolženi vedel, da sta dovolilnici za prevoz v tujo državo ponarejeni, v obrazložitvi pa pripiše, da pri pregledu dovolilnic ni bil zadosti skrben, je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Zato je treba takšno sodbo razveljaviti.
O zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče, ki v primeru, ko je vloženih več predlogov za izvršbo in izdanih več sklepov o izvršbi ob svoji odločitvi podeli vrstni red posameznim zastavnim pravicam oz. posameznim upnikom, upoštevaje določbe 44., 46. in 75. člena ZZK.
Izvršilno sodišče mora ob odločanju o poplačilu z vpogledom v zemljiško knjigo ugotoviti kakšen vrstni red imajo posamezni upniki oziroma posamezne zastavne pravice. Tako ugotovljenemu vrstnemu redu upniki ne morejo več ugovarjati v izvršilnem postopku, ampak le v matičnem, zemljiškoknjižnem postopku, po pravilih ZZK.
ZZZDR člen 108, 108. ZPP člen 165, 165/3, 260, 260/1, 355, 165, 165/3, 260, 260/1, 355.
poslovna sposobnost
V času zadnje glavne obravnave, ko je sodišče zaslišalo mater mladoletne tožnice, je le ta bila stara 15 let in s tem tudi delno poslovno sposobna (108. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), tako da je pritožbeno sodišče prepričano, da je bila sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, zato bi jo sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Še posebej zato, ker so duševne bolečine zaradi izgube starša tako intimne narave, da lahko o njih verodostojno pove le prizadeta hčerka. Njena mama je lahko samo zaslišana kot priča o drugih okoliščinah, pomembnih za ugotavljanje duševnih bolečin svoje že skoraj odrasle hčerke.