pravni interes – začasna odredba – procesna predpostavka – odpravljena odločba, izpodbijana s tožbo – prirejanje iger na srečo
Ker je bila odločba, zoper katero je tožnik vložil tožbo, že odpravljena, tožnik nima pravnega interesa za vodenje upravnega spora in tudi ne za izdajo začasne odredbe.
Dogovor pogodbenih strank obojestransko odplačne pogodbe o višini morebitne odškodnine v primeru kršitve pogodbe, da bi se izognili dokazovanju višine škode, ni v neskladju z določbami OZ in spada v prosto urejanje obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Ttakšen, zakonsko neurejen dogovor, pa je treba v vsakem posamičnem primeru presojati tudi z upoštevanjem splošnih načel obligacijskega prava.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na seji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo - prištevnost – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe – rok za preklic
Če se sodišče na podlagi izvedenih dokazov prepriča, da ni dvoma v obsojenčevo prištevnost, zadostuje, da to svoje prepričanje oziroma ugotovitve ustrezno obrazloži (265. člen ZKP).
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost otroka – razsodnost – odškodninska odgovornost šole – izpodbijanje dokazne ocene – odstop od sodne prakse
V predlogu za dopustitev revizije tožnik dejansko izpodbija pravilnost dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje, revizije pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožnik pa tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj je bilo v zadevah, na katere se tožnik v predlogu za dopustitev revizije sklicuje, ugotovljeno dejansko stanje drugačno kot v obravnavani zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – oče sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je ena od strank postopka oče sodnice pristojnega sodišča, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti.
pravdno pooblastilo - pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - revizija
Po mnenju revizijskega sodišča je zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem prestroga in da bistveno ne varuje stranke pred lastnimi prenagljenimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je temeljni namen določbe drugega odstavka 95. člena ZPP.
ničnost sklepa skupščine - sklep skupščine delniške družbe - izpodbojnost sklepa skupščine - preklic sklica skupščine, sklicane na zahtevo delničarjev - zasedanje skupščine v drugih prostorih - upravičenja uprave delniške družbe - soglasje skupščine k odsvojitvi sredstev družbe
Uprava je s sklicem skupščine izpolnila svojo posebej opredeljeno dolžnost, povezano z vodenjem delniške družbe. ZGD-1 je v prvem odstavku 296. členu (v zvezi s prvim odstavkom 295. člena) namreč smiselno določal, da uprava mora v takem primeru sklicati skupščino. V nasprotju s smislom dolžnosti sklica skupščine s strani uprave za tak primer pa bi bilo, da bi imela uprava kot (formalni) sklicatelj samo zato tudi neomejeno pooblastilo, da lahko skupščino nato po svoji presoji prekliče.
ZGD-1 v sedmem odstavku 395. člena daje upravičenje za izpodbojni tožbeni zahtevek (med drugim) »poslovodstvu.« Upravičenje »poslovodstva« je utemeljeno s kontrolno funkcijo tega organa delniške družbe. Zato gre organu, ki ima dolžnost kontrolne funkcije. Posamezni član tega organa po 2. alineji sedmega odstavka 395. člena ZGD-1 nima subjektivne pravice do izpodbojnega tožbenega zahtevka.
Če je zakonodajalec vezal (i) veljavnost določenih pogodb na soglasje delničarjev (prvi odstavek 330. člena ZGD-1, ki je veljal ob sklicu sporne skupščine) oziroma je z uveljavitvijo novele ZGD-1A (ii) za sklenitev tovrstnih pogodb zakonodajalec zapovedal sprejetje sklepa skupščine delniške družbe (4. člen novele ZGD-1A, ki je začela veljati 31. 1. 2008), odklonitev soglasja delničarjev k posamezni tovrstni pogodbi v sklepu skupščine samo zase ne more biti razlog za ničnost sklepa skupščine iz tretje alineje 390. člena ZGD-1. Drugačno razumevanje tretje alineje 390. člena ZGD-1 bi nasprotovalo smislu in namenu prvega odstavka 330. člena ZGD-1.
ZIZ člen 41, 41/2, 44, 44/2, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZIZ-E člen 15, 17.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - zakonska domneva - presoja listine - predhodna odredba - obstoj nevarnosti - pogoji za izdajo predhodne odredbe
Naknadno, po dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice, je bila v spis vložena listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba. Ta listina je ob odločanju o predlagani predhodni odredbi omogočala preizkus, ali je bil sklep o izvršbi (res) izdan na podlagi menice, kar je po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ pogoj za zakonsko domnevo, da obstoji nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in v zvezi s tem presojo, ali so podane vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ.
stvarna služnost – ustanovitev stvarne služnosti s pravnim poslom – veljavni pravni naslov – opis vsebine služnosti – ustna pogodba
Sporazum, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve stvarne služnosti, najsi bo sklenjen pisno ali ustno, se mora raztezati na toliko okoliščin, da te omogočajo jasno določitev vrste, obsega, trajanja itn. služnosti. Če se ne ve, kaj služnost predstavlja oziroma kakšna je po vsebini in kdo ali kaj je z njo obremenjen, koliko časa ter v čigavo korist, o njeni ustanovitvi pač ni mogoče govoriti.
spor o pristojnosti – spor o ladijskem prevozu – izključna krajevna pristojnost – stvarna pristojnost - sklep o stvarni nepristojnosti – predhodni preizkus tožbe – pravočasnost sklepa o krajevni nepristojnosti – spor majhne vrednosti
Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za „stvarno“ nepristojno po pridobitvi odgovora na tožbo in obeh pripravljalnih vlog, ki jih omogoča 452. člen ZPP v sporih majhne vrednosti, torej v fazi, ki ne sodi več v fazo predhodnega preizkusa tožbe. V tej fazi bi se za krajevno nepristojno lahko izreklo le še na ugovor, ki bi ga tožena stranka podala v smislu prvega odstavka 22. člena ZPP, a slednja tega ni storila.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 77, 78, 86, 336, 383. ZGD-1 člen 32, 515.
neveljavno pooblastilo za vložitev revizije – zakoniti zastopnik gospodarske družbe - prenos pooblastila – pooblastilo iz upravnega postopka
Druga gospodarska družba glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 ni zakoniti zastopnik, ampak je lahko le pooblaščenec pravne osebe, če izkaže veljavno pooblastilo. Gospodarska družba brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika druge gospodarske družbe ne more sama zastopati druge gospodarske družbe v sodnem postopku in tudi ne pooblastila prenesti na drugo osebo (npr. odvetnika).
ODŠKODNINSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014461
Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 22, 22/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev škode zaradi izgubljene prtljage premoženjska škoda - odgovornost letalskega prevoznika - obstoj sodne prakse - pravni standard povzročitve škode namenoma ali brezobzirno in z zavedanjem, da bo verjetno nastala škoda - Montrealska konvencija
Revizija se (med drugim) dopusti v smeri preizkusa pravilnosti uporabe petega odstavka 22. člena Montrealske konvencije.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - DDV – oprostitev plačila – čarterska pogodba – podnajem – kraj opravljenega prometa storitev – očitna pisna pomota – glavna obravnava
Revident, ki je z lastniki plovil sklepal čarterske pogodbe in nato plovila dajal v nadaljnji najem oziroma zakup, ni upravičen do oprostitve plačila DDV na podlagi 31. člena ZDDV.
Predmeti so bili zaseženi na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo stanovanja in drugih prostorov, ki jih uporablja tožnik. Odločitev glede njihove vrnitve je odvisna od ugotovitve, ali gre za elektronske naprave, katerih preiskava se lahko opravi na podlagi in ob pogojih iz 219. a člena ZKP, ali je podatke na njih mogoče kopirati (od česar je odvisno, za koliko časa je takšno napravo dovoljeno hraniti), zlasti pa tudi od ugotovitve, ali je bila zasežena naprava uporabljena za izvršitev kaznivega dejanja oziroma ali je sama dokaz v kazenskem postopku (sedmi odstavek 223. a člena ZKP). Te odločitve pa lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo).
Tožnik torej ima oziroma bo imel za varstvo svojih pravic na voljo drugo sodno varstvo (v kazenskem in/ali civilnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti), ki je učinkovito. Ni namreč treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Zadošča, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka zatrjuje in uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (tako US RS v odločbi Up-360/09 in sklepu Up-2962/08).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013032
ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/1, 77, 82, 31. ZPP člen 98, 95, 95/2.
pooblastilo za zastopanje – obseg pooblastila – upravni spor - upravni postopek – poziv na dopolnitev
Pooblaščenec, ki ima splošno odvetniško pooblastilo, na podlagi katerega lahko opravlja vsa procesna dejanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja brez omejitev, je pooblaščen tudi za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se nanaša na presojo zakonitosti dokončne upravne odločbe, izdane v upravnem postopku, v katerem ima izkazano pooblastilo.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato v primeru, ko revident uveljavlja vračilo premoženja v naravi namesto vračila premoženja v obliki odškodnine, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZUP člen 67, 67/2, 129, 129/1-2.
dovoljenost revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - sprememba podatka v državljanski knjigi - pravni interes dediča za uvedbo postopka - stranka upravnega postopka
Če je o zatrjevanem pravnem vprašanju že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.