Tožnik v postopku ni uspel dokazati, da ima lastninsko pravico na delu nepremičnine, kjer stoji elektro omarica, in ker ni zmogel odločilnega dokaznega bremena, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
podjemna pogodba – napake – prevzem dela – plačilo za opravljeno delo - obligacija končnega rezultata
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica ni opravila s pogodbo dogovorjenega dela tako, da bi bil dosežen končni rezultat dela kot pogoj uspešnosti dela, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati in se opredeljevati glede dogovora o višini plačila. Zahtevek je namreč bil zavrnjen že po temelju in na takšno odločitev dogovor o višini plačila ni imel vpliva.
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - kandidat - volitve v svet delavcev - aktivna volilna pravica - poslovodna oseba
Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Dejstvo, da gre za večje strojniško podjetje, še ne pomeni, da je imela tožena stranka v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na voljo prosta delovna mesta, ki bi jih lahko tožnik zasedel, zlasti ker tožnik ni konkretno navedel, katero (prosto) delovno mesto bi bilo zanj ustrezno.
obnova postopka – poseg v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem - zamudna sodba – razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP
Pri obravnavanju predloga za obnovo postopka kot izrednega pravnega sredstva oziroma presoji, ali je podan obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, je po mnenju pritožbenega sodišča razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP potrebno upoštevati. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč to določbo razveljavilo prav zaradi ugotovitve, da takšna ureditev pomeni nedopusten poseg v pravico tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in je zato z njo v neskladju. Drugačno ravnanje bi pomenilo, da bi sodišče v postopku s tem pravnim sredstvom dejansko odločilo v nasprotju z Ustavo, saj bi pri presoji obnovitvenega razloga svojo odločitev moralo opreti na protiustavno zakonsko procesno določbo. Če se torej izkaže, da je sodišče pri odločanju uporabilo oziroma se oprlo na takrat še veljavno, vendar pa protiustavno zakonsko procesno določbo, in s tem poseglo v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem, je takšno ravnanje, ne glede na to, da je bilo procesno določilo razveljavljeno kasneje, protiustavno in s tem nezakonito.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - narok za obravnavo ugovora - načelo kontradiktornosti - nadomestni sklep
Ko sodišče sprejme odločitev na podlagi izida dokazovanja po petem odstavku 405.člena ZFPPIPP (in izda odločbo), ponovna, drugačna presoja dokazov s strani prvostopenjskega sodišča, ki ji sledi vsebinsko drugačna odločitev od prejšnje, z izdajo nadomestnega sklepa, ni dopustna.
odvzem poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti - krog udeležencev postopka
ZNP določa v 45. členu širši krog oseb, ki so legitimirane za uvedbo postopka, od tistih, ki so po določbi 46. v zvezi z določbo 54. člena ZNP opredeljene kot udeleženci tega postopka.
avtorsko pravo - avtorska pravica – avtorski honorar – prosta uporaba avtorskega dela – uporaba avtorskega dela – prodaja nosilcev glasbe ali naprave predvajanja
Glasba se je v trgovinah tožene stranke izmenično predvajala iz različnih aparatov oziroma fonogramov z namenom »preizkusnega« kot tudi »trgovskega« predvajanja. Da naj bi šlo za stalno predvajanje istega nosilca glasbe ali naprave, tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aparati, na katerih se je glasba predvajala, so bili vsi prodajni artikli. Predvajanje, ki kot tako predstavlja običajno uporabo glasbenih avtorskih del, je ostajalo omejeno na okvir prodajalne, kar prav tako kaže na to, da je vse potekalo v razumnih mejah oziroma v skladu z namenom vzpostavljene omejitve avtorskih pravic. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je moč govoriti o izjemi iz 57. člena ZASP, pri čemer so izpolnjene tudi vse predpostavke splošnega pravila iz 46. člena ZASP. Zaradi tega obveznost tožene stranke na plačilo avtorskega honorarja ni podana.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Zaradi naročila, ki ga je tožena stranka pridobila, in sicer slikopleskarska dela na določenem objektu, je pri toženi stranki prišlo do začasno povečanega obsega dela, kar je po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Odločilna za postopanje sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da je družbenik zaradi rešitve spora o vprašanju, ali je bil utemeljeno in na pravilen način izključen iz družbe, s tožbo sprožil spor. Ugotovilo je in tega pritožnik ne izpodbija, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V takem primeru, kot v odgovoru na pritožbo pravilno navaja družbenik, sodišče prekine postopek in počaka na odločitev pristojnega sodišča.
predznamba zastavne pravice – učinki začetka stečajnega postopka
V konkretnem primeru učinke stečajnega postopka določa čl. 94 ZZK-1, ki določa, da učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom dneva, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev vpisa zaznambe vrstnega reda na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku ko učinkuje začetek stečajnega postopka.
padec na ledu – protipravno ravnanje – soprispevek oškodovanca – dolžnostno ravnanje
Povprečno skrben odrasel pešec ve, da so na takih neočiščenih poteh možni zdrsi, saj se lahko pod novozapadlim snegom skrivajo očem skrite ovire, zlasti zaplate starejšega poledenelega snega in ledene ploskve. Primarni vzrok za padec je bil zato res, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posledica izostanka dolžnostnega ravnanja tožene stranka, vendar bi tožnica, če se je med več možnimi potmi odločila za tisto, ki ni bila očiščena novozapadlega snega in je bila le shojena, morala ravnati očitno bolj pazljivo in previdno, ali pa se za tveganje ne bi odločila in bi uporabila kakšno drugo, ustrezno očiščeno pot. Predvidljivost nastanka škode ob ravnanju, kakršnega je pokazala tožnica, je bila precejšnja, možnost preprečljivosti nesreče z njenim drugačnim, skrbnejšim ravnanjem pa prav tako. Pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava ugotavlja, da je tožnica sama prispevala k nastanku škodnega dogodka v višini 40 %.
Glede na to, da zaveza tožeče stranke za plačilo temelji na pogodbi, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem, kdo je kriv za zamudo in nadalje, ali je tožena stranka ob prevzemu vozil izjavila, da bo zahtevala pogodbeno kazen.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/8, 58, 58/4. OZ člen 311. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – obrazloženost ugovora – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot – pritožbene novote
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
upniški odbor - kolizija interesov - člani upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - zakoniti zastopnik upnika
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora po 2. točki 2. odst. 78. člena ZFPPIPP velja tudi za upnike, katerih zastopniki so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
ZTLR člen 14. SPZ člen 66. ZOR člen 219. OZ člen 190, 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je na eni strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena in na drugi strani okoriščenja tistega, ki je brezplačno uporabil solastniški delež drugega solastnika.
V sodbi je pravilno izpostavljeno kot bistveno, da je bilo tožnici onemogočeno uporabljati nepremičnino po njeni prisilni izselitvi, saj je toženec zamenjal ključavnice ter namestil alarmne naprave, hkrati pa ni pristal na fizično delitev, ki jo je tožnica ne le predlagala, ampak tudi že izvedla.
individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predhodno vprašanje
Sodišče je vezano na odločitev o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je zakonitost te odpovedi predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi zavrnjen, ni podlage, da bi sodišče v tem sporu znova odločalo o zakonitosti odpovedi ali da bi tožbenemu zahtevku ugodilo.
ZDR člen 72, 75, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 110, 110/2.
reparacija - razrešitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - individualna pogodba o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da so bili z individualno pogodbo o zaposlitvi urejeni le razlogi za razrešitev, je bilo treba za zakonito prenehanje delovnega razmerja potrebno odpovedati pogodbo o zaposlitvi na podlagi enega od zakonsko določenih utemeljenih odpovednih razlogov (75. člen ZDR).
Začasna odredba je neutemeljena, če stranka, v korist katere je bila izdana, izgubi pravdo glede pravice, zaradi varstva katere je bila začasna odredba.
Če nastane škoda zaradi neutemeljene začasne odredbe, je treba obseg premoženjske škode presojati po 132. členu OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068638
OZ člen 131. ZPP člen 5, 5/1, 243, 254, 254/3, 362, 362/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zdravniška napaka – pojasnjevalna dolžnost – potreba po postavitvi izvedenca – odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje – utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca – načelo kontradiktornosti
Če je vsaki pravdni stranki dana zakonska možnost, da se lahko opredeli do ugotovitev izvedencev, pravdni stranki ne sme biti odvzeta pravica do izjave v primeru, ko sodišče ne izvede dokaza z izvedencem in samo ugotavlja dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje izvedenca.
Potreba po izvedencu ni podana le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ki so vezani na strokovna vprašanja s področja medicine, marveč tudi zato, da se konkretizirajo pravni standardi, ki veljajo v procesu zdravljenja in lahko vplivajo na odločitev sodišča glede odgovornosti tožene stranke. Gre za uporabo pravnih standardov, ki se nanašajo na strokovno in poklicno vedenje ali ravnanje in ki dajejo odgovor, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v stroki in poklicu, o katerih pa lahko da odgovor le izvedenec in ne sodišče.