Ker je pravno odločilno dejstvo potrebnost stroškov, na obstoj dolžnikove obveznosti do povračila stroškov izvršilnega postopka ne morejo vplivati pritožbeno zatrjevana dejstva, da je dolžnik psihičen bolnik, invalidsko upokojen ter slabega premoženjskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ker tožnica ob prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni dopolnila starostni 53 let in 4 mesece, ni uživala posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot starejša delavka, čeprav je to starost dopolnila ob prenehanju delovnega razmerja.
ZObr člen 88, 100.a. ZJU člen 68. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu.
sodba na podlagi pripoznave - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni zakonito izdalo sodbe na podlagi pripoznave, saj tožena stranka tožbenega zahtevka ni pripoznala, ampak je v odgovoru na tožbo navedla, da sicer priznava vtoževane zneske iz naslova nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust, da pa si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7. ZDR člen 184, 184/1.
sprememba tožbe - zamudna sodba - nesreča pri delu - sklepčnost tožbe - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odprava nesklepčnosti tožbe
V obravnavanem primeru je bila izdana zamudna sodba, ki je bila delno razveljavljena na pritožbo tožene stranke. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, ker je sodišče delno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nesklepčnosti, čeprav predhodno tožeče stranke ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi. V nadaljnjem postopku je imela tožeča stranka pravico, da tožbo spremeni, kar je s pripravljalno vlogo tudi storila. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pripravljalno vlogo (dopolnitev tožbe s spremembo tožbe) le poslalo toženi stranki s pozivom, da poda odgovor na tožbo, ni pa tožene stranke pozvalo, da se izjavi, ali v spremembo tožbe privoli, ni pravilno. Zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede spremenjene tožbe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji za odlog izvršbe
Odlog izvršbe na predlog dolžnika je možen le v točno določenih primerih, ki so našteti v točkah od 1. do 9. prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar v tem primeru najdlje za tri mesece in le enkrat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0069012
URS člen 15, 15/2, 15/3, 25. ZIZ člen 29b, 61a. ZST-1 člen 5, 5/1, 11, 12, 13.
pravica do sodnega varstva – sodne takse – procesna predpostavka – zakonska ureditev ustavne pravice
Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
Ker tožnica ni dokazala, da ji toženec preprečuje uporabo njenega solastninskega deleža oziroma da sama uporablja stanovanje v manjšem obsegu, svojega prikrajšanja ni dokazala. Zato ni upravičena zahtevati plačilo uporabnine.
Toženka ni uspela dokazati, da je bila družba P., d.o.o., v tej zadevi investitor, zato se določba 5. odstavka 7. člena Pogodbe o nerednem plačevanju s strani investitorja v konkretnem primeru ne more upoštevati.
odškodnina zaradi kršenja človekove pravice – telesna poškodba – kršitev osebnostne pravice
Telesna poškodba lahko hkrati pomeni tudi poseg v telesno in tudi duševno integriteto, kar oškodovanca opravičuje, da lahko zahteva odškodnino iz tega naslova, kolikor se posledice kršitve osebnostne pravice manifestirajo v obliki pravno priznane škode.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-4, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 211, 211/1, 213, 213/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave – prednostna terjatev – zavrženje prijave terjatve – vsebina prijave terjatve – terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
V postopku prisilne poravnave se, če so priznane, ugotovijo le navadne terjatve, iz česar sledi, da se prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave niti ne preizkušajo, saj na njih, če bo sprejeta prisilna poravnava, ta ne bo učinkovala, za razliko od stečajnega postopka, v katerem se poplačajo vse terjatve upnikov ob razdelitvi unovčene stečajne mase. Določba 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP zato velja za prijavo terjatve v stečajnem postopku, kar izhaja tudi iz besedila, „določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna“.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-4, 6/3, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1¸člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZPP člen 337, 337/1.
odločanje o predlogu za izvršbo – sodniški pomočnik – sodna taksa
URS v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa dolžnik pri sklicevanju na to določbo prezre, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f URS o sodstvu, v katerih ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje ZS, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. Sodniški pomočnik je na tej podlagi pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
menica - predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Kadar predlog za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ temelji na domnevi nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, mora prvostopenjsko sodišče v okviru presoje materialnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe poleg obstoja neizvršljive sodne odločbe presojati tudi, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice, torej gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in ali iz nje sploh izhaja menična obveznost dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065218
OZ člen 943. ZOR člen 154, 195, 200, 324, 324/2, 919. ZOZP člen 38, 39. ZPP člen 179, 212, 325, 325/1.
povzročitev škode – neznano vozilo – premoženjska in nepremoženjska škoda – direktna tožba proti zavarovalnici – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – tek obresti – zanikanje dejstev – konkretno prerekanje
Presoja višine odškodnine v primeru zloma podlaktnice.
Določba 943. člena OZ se uporablja zgolj za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V primeru direktne tožbe oškodovanca kot tretjega proti zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju, pa gre za obveznost zavarovalnice oziroma združenja namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode in zato tudi glede zamude in zamudnih obresti odgovarja po splošnih pravilih, to je ob upoštevanju drugega odstavka 324. člena ZOR.
Čeprav je sodna praksa že pred novelo ZPP-D zahtevala, da stranka obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka in golo zanikanje ne zadostuje, pa takšna zahteva ni pomenila izničenja pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Stranka je tako nosila breme, da se je o navedbah nasprotne stranke obrazloženo izjavila oziroma navedbe obrazloženo zanikala, vendar le pod pogojem, da je tudi nasprotna stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
etažna lastnina - skupni deli – delitev solastnine na skupnih delih – legitimacija – soglasje etažnih lastnikov
V skladu z drugim odstavkom 29. členom SZ-1 je za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter spreminjanje rabe skupnih delov potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. V kolikor med etažnimi lastniki ni doseženo tovrstno soglasje lahko v skladu z četrtim odstavkom 29. člena SZ-1 etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih prostorih predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Ker toženka na tožbo, ki je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov otroškega dodatka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065242
ZZZDR člen 105.
razmerja med starši in otroci – skupno starševstvo – sporazum roditeljev – začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Če eden od staršev nasprotuje skupnemu starševstvu in predlaga, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ni več pogojev za skupno starševstvo.
Izkazane niso izjeme okoliščine, ki bi zahtevale takojšnjo ukrepanje, da se prepreči nasilje oziroma prepreči nastanek nenadomestljive škode, ki bi nastala otroku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Zaradi varstva koristi otrok je pri izdaji začasnih odredb pomembno, da se ohranja kontinuiran sistem varstva in vzgoje, kadar niso izkazane posebne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe že pred pravnomočnostjo končne odločitve o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev.
soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca – odškodnina za tujo pomoč
Tožnica je imela možnost normalnega dostopa do lokacije, kjer je prečkala ulico po javni urejeni površini pločnika, zato ni opravičljivo, da se je odločila za prečkanje preko zelenice, pa čeprav je tako hodila v preteklosti.
ZIZ 270, 271. ZZK-1 člen 150. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – res iudicata pri izdaji začasne odredbe
Ker se dejanske okoliščine niso spremenile, gre za identični historični dogodek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe. Pri tem ni odločilno, da je tožnica predlagala drugo izvršilno sredstvo (denarno kazen), saj je odločilna okoliščina, da je bil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje razpolaganje z nepremičninami (oziroma odtujitev in obremenitev nepremičnin), ki so predmet izročilne pogodbe, že pravnomočno zavrnjen.