ZZVZZ člen 78.a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 6, 7, 7/1, 11.
Tožničina obveznost plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje še ni zastarala, saj je zaradi davčnih izvršb prišlo do pretrganja zastaranja. To pomeni, da bo njena davčna obveznost prenehala šele, ko bo nastopilo absolutno zastaranje (10 let od dneva, ko je prvič začelo teči).
ZPP člen 2, 8, 277, 286, 355. ZTLR člen 28, 29, 54, 54/2, 55, 72. SPZ člen 43, 43/2, 117, 117/2, 266, 269. ZZD člen 265.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe
Tožeča stranka uveljavlja priposestvovanje stvarne služnosti in ne priposestvovanje lastninske pravice, zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje na družbeni lastnini ni bilo možno in je priposestvovalna doba lahko začela teči po „vknjižbi izbrisa družbene lastnine“.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.
SPZ člen 12, 66, 66/1, 72, 96, 96/2. OZ člen 190, 198.
uporabnina – neupravičena obogatitev – solastnina – upravičenja solastnika – zloraba solastninske pravice – nevzdržna solastninska skupnost – skupna lastnina – pravni položaj nedobrovernega posestnika
Uporabnina je sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden od lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče). Prikrajšani je do nje upravičen zaradi kršitve pravice ali objektivne nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ni alternativa, ki bi jo lahko izbral kot eno od dveh možnosti.
Tožnik sicer res ni izrazil toženki želje oz. volje, da stanovanje začne souporabljati, vendar zgolj na podlagi takšnega dejstva ni mogoče zaključiti, da je s tem privolil v svoje prikrajšanje, ki ga je nekonkretizirano zatrjeval kot nemožnost uresničevanja lastninske pravice. Ni namreč samo tožnik tisti, ki bi po prenehanju veljavnosti začasne odredbe moral tožnici izraziti interes za ponovno (so)uporabo skupne nepremičnine; tudi od toženke je pričakovati, da bo izkazala interes za ureditev razmerja in prilagoditev uporabe nepremičnine lastninskemu stanju.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065197
SPZ člen 70. ZNP člen 21, 36, 70, 119. ZPP člen 243, 339, 339/1.
solastnina – prenehanje solastnine – pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin – način delitve – vezanost na predlog v nepravdnem postopku – fizična delitev – vlaganja, ki preprečujejo delitev – izvedenci – založitev predujma
Prvo sodišče je dolžno že na podlagi predlagateljevega predloga (ne glede na predlagani način delitve in tudi, če nasprotna udeleženka takšnega predloga ne bi dala) pred odločitvijo rešiti tudi vprašanje, ali je nepremičnino fizično mogoče deliti. Brez rešitve tega vprašanja (pravilna) odločitev ni mogoča. Da gre pri tem za vprašanje, ki terja strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je jasno. Postavitev ustreznega izvedenca je torej praviloma predpogoj za odločitev.
Stališču prvega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, sicer ni mogoče oporekati, ker je materialnopravno pravilno, vendar pa je pri njegovi uporabi potrebno ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (npr. kot stanovanje) in brez katerih je ta del pač vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja namreč predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
Čim je prvo sodišče ugotovilo, da toženka ne odgovarja za zamudo z izdelavo PZI projektov, pa je pravilna tudi njegova nadaljnja ugotovitev, da toženka ni dolžna plačati zahtevanega zneska iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti, zaradi česar je prvo sodišče tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
plačilo sodne takse – napačen poziv – ustavitev postopka
V situaciji, ko je sodišče terjalo previsok znesek takse, takso oziroma njen del pa je tožeča stranka plačala, po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče neposredno uporabiti 3. odstavka 105.a ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo v danem položaju tožečo stranko še enkrat pozvati na plačilo manjkajoče sodne takse.
Pri navidezni pogodbi obe stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz (na primer pisni zapis) sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
izvajanje dokazov – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nevarnost za zdravje – konkretna nevarnost
Omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom sta ukrepa, ki zdravljeni osebi v veliki meri jemljeta prostost. Za izrek takšnih ukrepov po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča zgolj abstraktna nevarnost. Obstajati mora konkretna nevarnost, ki mora biti izkazana s konkretnimi dokazi o ravnanju, ki kažejo na nevarnost za zdravje same zdravljene osebe ali pa na nevarnost za zdravje in življenje drugih.
ZIZ člen 27, 27/1, 27/2, 226, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 384, 386, 386/1.
sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov – alternativna obveznost – nemožnost izpolnitve -
Kadar je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu določena alternativno in ima torej dolžnik pravico izbirati med dvema predmetoma svoje obveznosti, lahko dolžnik z osvobajajočim učinkom izpolni drug predmet. To, da je upnik v predlogu za izvršbo predmet dolžnikove obveznosti izbral (kar je moral storiti), ne pomeni, da je nanj prešla pravica izbire, niti da je obveznost postala enostavna.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki so od leta 1997 do septembra 1999 bivali 16,7 m stran od gradbišča avtoceste in gradbišča 28 m visokega nasipa.
Ker tožena stranka trditev o krivdi tožeče stranke za zamudo ni podala, so vse trditve o dogovoru med podizvajalci o „solidarnostni“ porazdelitvi pogodbene kazni zaradi zamude s predajo celotnega projekta naročniku, ki se nanašajo na izračun višine pogodbene kazni, brezpredmetne.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065233
OZ člen 131, 179, 190, 197. ZZZDR člen 133.
povzročitev škode – protipravno ravnanje – pravno priznana škoda – denarna odškodnina – oškodovanost staršev – verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka
Otroci so samostojni nosilci pravic in obveznosti. Pravice otrok niso pravice njihovih staršev. Zato tožnik kot oče ne more biti prizadet (pravno relevantno oškodovan) zaradi kršitve pravic otrokoma. Le vsakemu oškodovancu zase gre odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel.
URS člen 35, 54 in 56. ZZZDR člen 106. ZNP člen 20.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - pravica do osebnih stikov – odvzem pravice do stikov – dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo – otrokova korist
Glede na zahteve nasprotnega udeleženca so upravičena pričakovanja zakonite zastopnice, da nasprotni udeleženec izkaže okoliščine, da je sposoben nadzorovati in izključiti osebnostne lastnosti, ki so odločilno negativno vplivale na prekinitev stikov, kar je tudi predpogoj za vključitev zakonite zastopnice v terapijo in hkrati predpogoj za uspešnost družinske terapije.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi koristi osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celovitega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - zakonske zamudne obresti
Ker toženi stranki ni mogoče očitati zamude niti v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače niti v zvezi s samim izplačilom, tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
avtorska pravica - davek na dodano vrednost – zavezanec za plačilo DDV – dogovor o plačilu DDV
Ni sporno, da je tožeča stranka davčni zavezanec po prvem odstavku 5. člena ZDDV-1 za plačilo davka na dodano vrednost in da je toženi stranki izstavila račune za mesečno dogovorjeni znesek in 8,5% DDV. Ni pa izkazana podlaga za prenos bremena plačila DDV na toženo stranko. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala, da je s toženo stranko sklenila dogovor o tem, da bo tožena stranka nase prevzela breme plačila davka na dodano vrednost in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 209, 209/1. ZMEPIZ člen 50. ZDSS-1 člen 63, 81.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - poslovodna oseba - izvzem iz zavarovanja - minimalna plača
Tožnik se je bil dolžan v obdobju, ko je bil vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba v družbi z omejeno odgovornostjo, zavarovati na podlagi tega pravnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kakšen dohodek je prejemal, to bi bilo pomembno le, če bi tožnik (potem, ko bi se zavaroval) uveljavljal izvzem iz zavarovanja (ki je mogoč, če zavarovanec prejema dohodek, nižji do zneska minimalne plače).