ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 209, 209/1. ZMEPIZ člen 50. ZDSS-1 člen 63, 81.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - poslovodna oseba - izvzem iz zavarovanja - minimalna plača
Tožnik se je bil dolžan v obdobju, ko je bil vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba v družbi z omejeno odgovornostjo, zavarovati na podlagi tega pravnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kakšen dohodek je prejemal, to bi bilo pomembno le, če bi tožnik (potem, ko bi se zavaroval) uveljavljal izvzem iz zavarovanja (ki je mogoč, če zavarovanec prejema dohodek, nižji do zneska minimalne plače).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065233
OZ člen 131, 179, 190, 197. ZZZDR člen 133.
povzročitev škode – protipravno ravnanje – pravno priznana škoda – denarna odškodnina – oškodovanost staršev – verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka
Otroci so samostojni nosilci pravic in obveznosti. Pravice otrok niso pravice njihovih staršev. Zato tožnik kot oče ne more biti prizadet (pravno relevantno oškodovan) zaradi kršitve pravic otrokoma. Le vsakemu oškodovancu zase gre odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel.
skupna gradnja – posebno premoženje – skupno premoženje – nova stvar - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino
Pri skupni gradnji pravdnih strank na zemljišču podarjenem tožnici, je šlo za vlaganje skupnega premoženja pravdnih strank v posebno premoženje tožnice. Ker je šlo za gradnjo še v času veljavnosti določb ZTLR, je potrebno uporabiti tudi sodno prakso nastalo v času veljavnosti določb tega zakona, ki je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca, stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost – delno plačilo odškodnine - izjava o vračunavanju – vračunavanje delnega plačila
V primeru, če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu zapadlosti. Ker je nepremoženjska škoda zapadla pred premoženjsko, je sodišče prve stopnje tako odbitno franšizo kot že plačano odškodnino pravilno upoštevalo na račun tožnikovega zahtevka iz nepremoženjske škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062726
ZPP člen 8, 215.
dokazno breme – leasing pogodba – kraja – izplačilo zavarovalnine
Obstoja naknadne obljube toženca, da bo razliko zavarovalnine izplačal tožniku, ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti. Tožena stranka je sklenitev takšnega dogovora ves čas postopka zanikala in ga je zanikala tudi ob zaslišanju. Zakaj sodišče ni sledilo tožniku, ki je izpovedal drugače, je v sodbi sodišče prve stopnje obrazložilo in te razloge sprejema tudi pritožbeno sodišče. Ker je bilo dokazno breme v zvezi s trditvijo o naknadnem dogovoru glede izplačila (razlike) zavarovalnine na tožeči stranki, je sodišče pravilno zaključilo, da njegovega obstoja ni dokazala.
plačilo sodne takse – napačen poziv – ustavitev postopka
V situaciji, ko je sodišče terjalo previsok znesek takse, takso oziroma njen del pa je tožeča stranka plačala, po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče neposredno uporabiti 3. odstavka 105.a ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo v danem položaju tožečo stranko še enkrat pozvati na plačilo manjkajoče sodne takse.
dokazi in izvajanje dokazov – glavna obravnava – pravočasnost dokazne ponudbe
Dokaz, ki ga je tožnik predložil v roku, ki mu ga je dalo sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je predlagal takšen dodatni dokaz, je pravočasen.
ZZVZZ člen 78.a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 6, 7, 7/1, 11.
Tožničina obveznost plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje še ni zastarala, saj je zaradi davčnih izvršb prišlo do pretrganja zastaranja. To pomeni, da bo njena davčna obveznost prenehala šele, ko bo nastopilo absolutno zastaranje (10 let od dneva, ko je prvič začelo teči).
socialni spor - dokončna odločba - sodno varstvo - začasna nezmožnost za delo
Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost upravne odločbe (zaradi katere je stranka prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih) je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba v socialnem sporu dopustna.
ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - tuj pokojninski sistem
Ker pokojni zavarovanec do smrti in s tem tudi do uveljavitve ZPIZ-1 ni dopolnil v zavarovanju v Republiki Sloveniji najmanj 5 let zavarovalne dobe in tudi ne 10 let pokojninske dobe, ni izpolnjen temeljni pogoj, da bi se tožnici (vdovi po pokojnem zavarovancu) priznala pravica do vdovske pokojnine.
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0062743
OZ člen 131. ZJC člen 5, 5/1, 5/2, 40, 40/1, 40/2. ZDARS člen 3č, 3d. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2, 13,14, 20, 20/1, 20/2.
protipravno ravnanje – odgovornost RS – upravljalec ceste - odgovornost vzdrževalca ceste – trk z divjadjo – vzdrževalna dela – opustitev dolžne skrbnosti
Ugotovljeno dejansko stanje, da se je že večkrat zgodilo, da se je na avtocesti znašla divjad, dokazuje utemeljenost očitkov tožnice, da varovalni ukrepi na avtocesti niso bili zadostni. Cestne naprave in ureditve morajo biti namreč v skladu z 20. členom Pravilnika vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Namen varovalne ograje, ki divjadi preprečuje dostop do avtoceste, je divjadi onemogočiti dostop na avtocesto. Le tako je namreč možno zagotoviti varne razmere za uporabnike. Vzroke, ki to preprečujejo, mora druga toženka v skladu z 20. členom Pravilnika nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.
Ker je bila divjad na avtocesti že večkrat, je očitno, da varovalna ograja proti divjadi svojega namena ne izpolnjuje, torej njeno delovanje ni brezhibno. Zato je tožničin očitek o nezadostnih varnostnih ukrepih tožene stranke utemeljen. S tem pa je podana protipravnost ravnanja druge toženke, in sicer opustitev dolžnostnega ravnanja, določenega v 7. točki drugega odstavka 13. člena in 20. členu Pravilnika, zaradi česar na avtocesti niso bili zagotovljeni pogoji za varen promet. Tudi če bi srna na avtocesto prišla na priključku, kar je sodišče prve stopnje štelo v korist druge toženke, to potrjuje utemeljenost tožničinega očitka o neprimernosti varovalnih ukrepov tožene stranke in o neprimernem zavarovanju avtoceste.
OZ člen 50, 50/1, 512. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 182, 182/3.
darilna pogodba - navidezna pogodba - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - afirmativna litiskontestacija - primarni in podredni zahtevek
Trditev o tem, da je bila med tožencema v resnici sklenjena prodajna in ne darilna pogodba oziroma da je slednja zato navidezna, je (v danem kontekstu) trditev o pravno-relevantnih dejanskih okoliščinah.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločalo zgolj o podrednem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, medtem ko je iz same obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe (in ker je ob tem ugotovilo, da ni utemeljen, bi ga moralo posledično zavrniti), zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je takšna odločitev v nasprotju z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP, v skladu s katero lahko o podrejenem zahtevku sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna - torej o tem odloči - da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
invalidnost - zmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec
Odločilnega pomena za presojo, ali je pri tožniku podana invalidnost, je ugotovitev, da tožnik sicer ima določene bolezni (plevralne plake zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu), vendar te bolezni na njegovo zdravstveno stanje ne vplivajo na takšen način, da bi se mu zmanjšala zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Sama možnost razvoja določene bolezni sama po sebi, brez prej navedenih pogojev, ne pomeni invalidnosti.
Čim je prvo sodišče ugotovilo, da toženka ne odgovarja za zamudo z izdelavo PZI projektov, pa je pravilna tudi njegova nadaljnja ugotovitev, da toženka ni dolžna plačati zahtevanega zneska iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti, zaradi česar je prvo sodišče tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Ker je bil dolg, v zavarovanje katerega je udeleženec predlagal ločitev zapuščine, poravnan še pred izpodbijano odločitvijo, v relevantnem času niso obstajali pogoji za ugoditev predlaganemu zavarovanju.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065197
SPZ člen 70. ZNP člen 21, 36, 70, 119. ZPP člen 243, 339, 339/1.
solastnina – prenehanje solastnine – pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin – način delitve – vezanost na predlog v nepravdnem postopku – fizična delitev – vlaganja, ki preprečujejo delitev – izvedenci – založitev predujma
Prvo sodišče je dolžno že na podlagi predlagateljevega predloga (ne glede na predlagani način delitve in tudi, če nasprotna udeleženka takšnega predloga ne bi dala) pred odločitvijo rešiti tudi vprašanje, ali je nepremičnino fizično mogoče deliti. Brez rešitve tega vprašanja (pravilna) odločitev ni mogoča. Da gre pri tem za vprašanje, ki terja strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je jasno. Postavitev ustreznega izvedenca je torej praviloma predpogoj za odločitev.
Stališču prvega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, sicer ni mogoče oporekati, ker je materialnopravno pravilno, vendar pa je pri njegovi uporabi potrebno ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (npr. kot stanovanje) in brez katerih je ta del pač vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja namreč predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.