V postopku določitve in izvrševanja uklonilnega zapora ne more priti do zastaranja pregona za prekršek, saj pregon pomeni postopek o prekršku, v katerem se odloča o tem, ali je obdolženec storil prekršek in ali je zanj odgovoren. Po nastopu pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe nastopi faza izvršitve sodne odločbe in v tej fazi lahko pride le do zastaranja izvršitve sankcije.
Za obstoj utemeljenega suma zadošča nižja stopnja verjetnosti o resničnosti pravnorelevantnih dejstev kot za gotovost, ki je potrebna za izdajo obsodilne sodbe. Z oceno utemeljenosti suma storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, ni izključena možnost nasprotne ugotovitve glede storitve prekrška in odgovornosti zanj v nadaljnjem postopku o prekršku.
revizija – pravniški državni izpit - vložitev revizije po odvetniku
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP v imenu stranke, če ta ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita, vloži samo odvetnik. Izredna revizija, ki jo je vložil sam tožnik, tega zakonskega pogoja ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje jo je torej v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
izvršilni stroški – potrebnost za izvršbo – stroški izvršitelja – zahteva za preizkus obračuna
Ko upnik od dolžnika zahteva, da mu ta povrne izvršilne stroške, mora sodišče presoditi, ali so bili priglašeni stroški upnika potrebni za izvršbo.
Ker je bila izvršitelju pred opravo drugega rubeža (ki ponovno ni bil izveden zaradi tega, ker dolžnika ni bilo doma) izdana odredba za opravo izvršilnega dejanja v zaklenjenem prostoru, je sodišče pravilno zaključilo, da stroški za drugi neizveden rubež za izvršbo niso bili potrebni.
Odločba o brezplačni pravni pomoči je namreč pravni akt, ki oblikuje notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem, medtem ko je pooblastilo procesna dejavnost stranke in obličen pravni posel, iz katerega izvira odvetnikovo upravičenje za zastopanje stranke v postopku. Odločba o brezplačni pravni pomoči torej ne more nadomestiti pisnega pooblastila stranke.
izvršba na delež družbenika – družba z neomejeno odgovornostjo – ustavitev izvršbe – dejanske ovire za opravo izvršbe – zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe v sodnem registru
Ker sklepa o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi z neomejeno odgovornostjo ni bilo mogoče zaznamovati v sodnem registru, izvršbe s tem sredstvom ni mogoče opraviti, zato je potrebno izvršbo s tem sredstvom ustaviti.
Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo moral toženec povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožnik trpeti sam. Prav za takšno situacijo v obravnavanem primeru tudi gre. Nagrada in stroški začasnega zastopnika so torej stroški, ki so nastali tožniku in ne tožencu. Ker ti stroški tožencu niso nastali, jih tudi ne more uveljavljati.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, v katerem je bil izdan, zato sklicevanje tožene stranke, da je bila v nekem drugem pravdnem postopku oproščena plačila sodnih taks, v tem postopku ne more imeti pravnih učinkov.
stroški postopka – povod za vložitev predloga za izpraznitev poslovnih prostorov
Tožena stranka je s tem, da ni izpraznila poslovnih prostorov po preteku podnajemne pogodbe in jih je zasedala brez pravnega naslova, s svojim ravnanjem dala povod za vložitev predloga za izpraznitev poslovnih prostorov. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške prvostopnega postopka.
Ker v obdobju do dokončne odločbe toženca pri tožnici še ni bila ugotovljena popolna nezmožnost za delo, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba in da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti.
revizija - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča, zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - prenehanje delovnega razmerja - prijava pri zavodu za zaposlovanje - nadomestilo za invalidnost - pogoji za priznanje pravice
Tožnik je bil po dokončni odločbi toženca razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Po tem mu je delovno razmerje brez njegove krivde prenehalo in se je pravočasno prijavil pri Zavodu za zaposlovanje. Glede na navedeno mu je treba priznati pravico do nadomestila za invalidnost, saj za to izpolnjuje vse predpisane pogoje.
socialni spor - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
V presojanem socialnem sporu je bila tožba vložena že v času veljavnosti ZOdvT, zato je treba stroške postopka odmeriti po tem zakonu. Ker gre za spor iz invalidskega zavarovanja, pri katerem vrednosti predmeta ni mogoče določiti, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Tožničina zdravstvena težava, ki zahteva strokovno pomoč, je urinski kateter, ki ga je treba zamenjati na štiri do pet tednov. To pa ni okoliščina, zaradi katere bi se tožnici priznal dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
Zavarovanec tožene stranke je ob približevanju križišču s hitrostjo vožnje kar za 40 % presegel dovoljeno hitrost vožnje, že na razdalji več kot 25 metrov pred mestom trčenja pa je lahko opazil vozilo tožnika, ki mu je v križišču prečkalo smer vožnje in čeprav takrat to še ni bilo na njegovem voznem pasu, se na takšno situacijo v križišču ni odzval in hitrosti vožnje ni zmanjšal, takšne kršitve pa so pomembneje vplivale na delež njegove odgovornosti k nastanku prometne nezgode.
Pogodba iz naslova AO plus zavarovanja krije le škodo zaradi telesnih poškodb voznika.
Sistem EUROTAX se ne nanaša na višine škode na vozilih, ampak na tržne vrednosti vozil, zato samo dejstvo ugotovljene tržne vrednosti po tem sistemu (tudi za morebitno primerljivo vozilo) same višine škode ne dokazuje.
Za nastop prepovedane posledice pri obravnavanem kaznivem dejanju tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 namreč ne zadostuje, da bi bila odvzeta star izločena od drugih in ne na zunaj izražena volja po njeni prilastitvi kot to v pritožbeni obrazložitvi pravi pritožnik, ampak mora storilec po splošno sprejeti teoriji aprehenzije stvar dobiti v posest in onemogočiti drugemu, da z njo razpolaga.
Pogodbenega materialnega prava sodišče zaradi avtonomije pogodbene volje strank ne more poznati po uradni dolžnosti, ampak mora stranka, ki se nanj sklicuje, izrecno pojasniti pogodbene določbe, na katere se sklicuje in v primeru, ko tožena stranka ugovarja in izpodbija zavarovalno jamstvo, tudi predložiti splošne pogoje, pod katerimi je bila sklenjena zavarovalna pogodba z zavarovancem.
ZPP člen 224, 286. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244, 245.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - prekluzija - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dokončna in pravnomočna odločba
Ker iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo ne izhaja, da je tožnik oz. njegov pooblaščenec na naroku uveljavljal procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je tožena stranka dokaz o vročitvi odločbe imenovanega zdravnika predložila prepozno (in ker v socialnem sporu velja načelo materialne resnice in preiskovalno načelo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dokaz upoštevalo in ugotovilo, da je odločba imenovanega zdravnika postala dokončna in pravnomočna.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 66, 73.
tožba - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.