Ker storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni priložil tudi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, kot mu nalaga zakon in o čemer je tudi bil poučen v obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 28.11.2011, je prvostopenjsko sodišče njegov predlog utemeljeno zavrglo.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti brez podlage v izvršilnem naslovu - zapadlost posameznih obrokov
Sodišče druge stopnje po vpogledu v sodno poravnavo, ki predstavlja izvršilni naslov v tej izvršilni zadevi ugotavlja, da upnik za v izvršilnem predlogu zahtevane zakonske zamudne obresti nima podlage.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, v katerem je bil izdan, zato sklicevanje tožene stranke, da je bila v nekem drugem pravdnem postopku oproščena plačila sodnih taks, v tem postopku ne more imeti pravnih učinkov.
revizija – pravniški državni izpit - vložitev revizije po odvetniku
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP v imenu stranke, če ta ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita, vloži samo odvetnik. Izredna revizija, ki jo je vložil sam tožnik, tega zakonskega pogoja ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje jo je torej v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070032
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti – dokazno breme – pravna podlaga - protispisnost
Upoštevajoč vezanost na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje kljub nenavedbi izrecne pravne podlage pravilno presodilo, da glede na neizkazano dobavo s strani toženca naročenih podstavkov tožbeni zahtevek v delu vtoževanega plačila za 63.000 podstavkov ni utemeljen.
Odločba o brezplačni pravni pomoči je namreč pravni akt, ki oblikuje notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem, medtem ko je pooblastilo procesna dejavnost stranke in obličen pravni posel, iz katerega izvira odvetnikovo upravičenje za zastopanje stranke v postopku. Odločba o brezplačni pravni pomoči torej ne more nadomestiti pisnega pooblastila stranke.
izvršba na delež družbenika – družba z neomejeno odgovornostjo – ustavitev izvršbe – dejanske ovire za opravo izvršbe – zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe v sodnem registru
Ker sklepa o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi z neomejeno odgovornostjo ni bilo mogoče zaznamovati v sodnem registru, izvršbe s tem sredstvom ni mogoče opraviti, zato je potrebno izvršbo s tem sredstvom ustaviti.
Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo moral toženec povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožnik trpeti sam. Prav za takšno situacijo v obravnavanem primeru tudi gre. Nagrada in stroški začasnega zastopnika so torej stroški, ki so nastali tožniku in ne tožencu. Ker ti stroški tožencu niso nastali, jih tudi ne more uveljavljati.
Zavarovanec tožene stranke je ob približevanju križišču s hitrostjo vožnje kar za 40 % presegel dovoljeno hitrost vožnje, že na razdalji več kot 25 metrov pred mestom trčenja pa je lahko opazil vozilo tožnika, ki mu je v križišču prečkalo smer vožnje in čeprav takrat to še ni bilo na njegovem voznem pasu, se na takšno situacijo v križišču ni odzval in hitrosti vožnje ni zmanjšal, takšne kršitve pa so pomembneje vplivale na delež njegove odgovornosti k nastanku prometne nezgode.
Pogodba iz naslova AO plus zavarovanja krije le škodo zaradi telesnih poškodb voznika.
Sistem EUROTAX se ne nanaša na višine škode na vozilih, ampak na tržne vrednosti vozil, zato samo dejstvo ugotovljene tržne vrednosti po tem sistemu (tudi za morebitno primerljivo vozilo) same višine škode ne dokazuje.
stroški postopka – povod za vložitev predloga za izpraznitev poslovnih prostorov
Tožena stranka je s tem, da ni izpraznila poslovnih prostorov po preteku podnajemne pogodbe in jih je zasedala brez pravnega naslova, s svojim ravnanjem dala povod za vložitev predloga za izpraznitev poslovnih prostorov. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške prvostopnega postopka.
Za nastop prepovedane posledice pri obravnavanem kaznivem dejanju tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 namreč ne zadostuje, da bi bila odvzeta star izločena od drugih in ne na zunaj izražena volja po njeni prilastitvi kot to v pritožbeni obrazložitvi pravi pritožnik, ampak mora storilec po splošno sprejeti teoriji aprehenzije stvar dobiti v posest in onemogočiti drugemu, da z njo razpolaga.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072337
ZFPPIPP člen 47, 332, 332/2, 337, 337/1. ZIZ člen 187. SPZ člen 154, 154/, 154/2, 154/2-4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe – zastavni upnik – slamnati kupec
Za odločitev o pritožbi ni pomembno, da je kupec nepremičnin stečajnega dolžnika v resnici V. d.d., ki ima na prodanih nepremičninah zastavno pravico, P. d.o.o pa slamnati kupec.
revizija - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča, zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Tožničina zdravstvena težava, ki zahteva strokovno pomoč, je urinski kateter, ki ga je treba zamenjati na štiri do pet tednov. To pa ni okoliščina, zaradi katere bi se tožnici priznal dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
socialni spor - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
V presojanem socialnem sporu je bila tožba vložena že v času veljavnosti ZOdvT, zato je treba stroške postopka odmeriti po tem zakonu. Ker gre za spor iz invalidskega zavarovanja, pri katerem vrednosti predmeta ni mogoče določiti, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
Ker v obdobju do dokončne odločbe toženca pri tožnici še ni bila ugotovljena popolna nezmožnost za delo, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba in da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti.
15-dnevni rok za vložitev pritožbe teče od prvega naslednjega dne po vročitvi zamudne sodbe. Rok teče kontinuirano, brez prekinitve zaradi dela prostih dni in praznikov.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13/3. dokument : VSL0062729.
sodne takse – obročno plačilo sodnih taks – uporaba ZST
Glede na višino in stalnost tožnikovih mesečnih prejemkov je odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi obročnega plačila sodne takse v dvanajstih mesečnih obrokih po 273,67 EUR utemeljena. Če bi bilo namreč tožniku naloženo plačilo sodne takse v enkratnem znesku, bi bila sredstva, s katerimi se preživljata tožnik in njegova zunajzakonska partnerka, občutno zmanjšana, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo.