Pri navidezni pogodbi obe stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz (na primer pisni zapis) sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
SPZ člen 12, 66, 66/1, 72, 96, 96/2. OZ člen 190, 198.
uporabnina – neupravičena obogatitev – solastnina – upravičenja solastnika – zloraba solastninske pravice – nevzdržna solastninska skupnost – skupna lastnina – pravni položaj nedobrovernega posestnika
Uporabnina je sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden od lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče). Prikrajšani je do nje upravičen zaradi kršitve pravice ali objektivne nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ni alternativa, ki bi jo lahko izbral kot eno od dveh možnosti.
Tožnik sicer res ni izrazil toženki želje oz. volje, da stanovanje začne souporabljati, vendar zgolj na podlagi takšnega dejstva ni mogoče zaključiti, da je s tem privolil v svoje prikrajšanje, ki ga je nekonkretizirano zatrjeval kot nemožnost uresničevanja lastninske pravice. Ni namreč samo tožnik tisti, ki bi po prenehanju veljavnosti začasne odredbe moral tožnici izraziti interes za ponovno (so)uporabo skupne nepremičnine; tudi od toženke je pričakovati, da bo izkazala interes za ureditev razmerja in prilagoditev uporabe nepremičnine lastninskemu stanju.
V spornem primeru je izkazana situacija, ko pravni posel ni bil v celoti izpolnjen in sicer iz razlogov na strani toženca, ki ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo na ime tožnika kot novega lastnika, izpolnitveni zahtevek pa je na podlagi 350. člena OZ zastaral, tako da je tožniku ostal kot utemeljen zgolj zahtevek za pridobitev lastninske pravice na izviren način – na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja.
ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - tuj pokojninski sistem
Ker pokojni zavarovanec do smrti in s tem tudi do uveljavitve ZPIZ-1 ni dopolnil v zavarovanju v Republiki Sloveniji najmanj 5 let zavarovalne dobe in tudi ne 10 let pokojninske dobe, ni izpolnjen temeljni pogoj, da bi se tožnici (vdovi po pokojnem zavarovancu) priznala pravica do vdovske pokojnine.
Če oškodovanec zahteva vzpostavitev stanja pred nastankom škode, ta pa je nastala zaradi poglabljanja sosedovega zemljišča, mora oškodovanec vsaj opisno podati, kakšno je bilo stanje obeh parcel pred škodnim dogodkom. Oškodovanec lahko zahteva le vzpostavitev želenega stanja, ne more pa zahtevati določenega ravnanja tožene stranke, ki vodi do cilja.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje izključujeta protipravnost gradnje v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo. Javnopravne odločbe o dovolitvi gradnje pa nasprotno ne posegajo v razmerje med sosedoma. Obe dovoljenji zato tudi ne dovoljujeta povzročanja škode sosedu, vsaj ne v obliki zemeljskega plazu. Ali je neko ravnanje tožene stranke v razmerju do tožeče stranke bilo pravno dopustno ali pa protipravno, urejajo zasebnopravni predpisi.
socialni spor - dokončna odločba - sodno varstvo - začasna nezmožnost za delo
Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost upravne odločbe (zaradi katere je stranka prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih) je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba v socialnem sporu dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068430
ZPP člen 181, 181/1. SPZ člen 66, 67. OZ člen 3.
ugotovitvena tožba – ugotovitev nezakonitosti pogodbe – agrarna skupnost – solastninski delež – razpolaganje s solastninskim deležem – prenos materialnopravnega upravičenja – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Ugotovitev nezakonitosti pogodbe ne predstavlja ugotovitve o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja.
Ker so bili tožniki člani agrarne skupnosti, ki so s sporazumom o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti prenesli na zgolj določene člane skupnosti (tj. na člane gospodarskega odbora kot organa skupnosti) tudi svoja stvarnopravna upravičenja razpolagati in upravljati s svojimi solastniškimi deleži na nepremičninah, ki so del agrarne skupnosti, ni moč slediti ugovorom, da je prva toženka upravljala s spornimi nepremičninami v nasprotju s predpisi.
Obstoj napotitvenega sklepa razbremenjuje stranke zgolj zahteve po (posebni) utemeljitvi pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pa tudi zahteve, da takšno tožbo oziroma njen petit pravilno oblikuje.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.
dokazi in izvajanje dokazov – glavna obravnava – pravočasnost dokazne ponudbe
Dokaz, ki ga je tožnik predložil v roku, ki mu ga je dalo sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je predlagal takšen dodatni dokaz, je pravočasen.
ZZVZZ člen 78.a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 6, 7, 7/1, 11.
Tožničina obveznost plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje še ni zastarala, saj je zaradi davčnih izvršb prišlo do pretrganja zastaranja. To pomeni, da bo njena davčna obveznost prenehala šele, ko bo nastopilo absolutno zastaranje (10 let od dneva, ko je prvič začelo teči).
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 2, 8, 277, 286, 355. ZTLR člen 28, 29, 54, 54/2, 55, 72. SPZ člen 43, 43/2, 117, 117/2, 266, 269. ZZD člen 265.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe
Tožeča stranka uveljavlja priposestvovanje stvarne služnosti in ne priposestvovanje lastninske pravice, zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje na družbeni lastnini ni bilo možno in je priposestvovalna doba lahko začela teči po „vknjižbi izbrisa družbene lastnine“.
Za ugotovitev, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo, je treba presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak ugotoviti obstoj in znesek obveznosti, kar je zavarovanec (tožeča stranka) z dopisom z dne 9. 4. 2009 tudi storil.
Toženki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, pa odgovora v zakonsko določenem roku ni podala. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, stranki pa z zahtevkom lahko razpolagata, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je toženki naložilo, da povrne neupravičeno prejeto štipendijo, kot se je zavezala v poravnavi.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 209, 209/1. ZMEPIZ člen 50. ZDSS-1 člen 63, 81.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - poslovodna oseba - izvzem iz zavarovanja - minimalna plača
Tožnik se je bil dolžan v obdobju, ko je bil vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba v družbi z omejeno odgovornostjo, zavarovati na podlagi tega pravnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kakšen dohodek je prejemal, to bi bilo pomembno le, če bi tožnik (potem, ko bi se zavaroval) uveljavljal izvzem iz zavarovanja (ki je mogoč, če zavarovanec prejema dohodek, nižji do zneska minimalne plače).
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki so od leta 1997 do septembra 1999 bivali 16,7 m stran od gradbišča avtoceste in gradbišča 28 m visokega nasipa.
terjatev za izpolnitev obveznosti – pobotni ugovor – odgovornost za stvarne napake – trditveno in dokazno breme – povrnitev premoženjske škode
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka montirala sanitarno keramiko. Da je vgradna višina spornih školjk različna in napačna ter tako ni skladna s pravili stroke, je potrdil v pravdni zadevi angažiran izvedenec. Tožena stranka je tako dokazala nedopustno ravnanje tožnice. S tem je dokazno breme o nasprotnem (oziroma o razlogih za napačno namestitev) prevalila na tožečo stranko. Tožeča stranka je trdila, da naj bi do različne višine sanitarne keramike prišlo zaradi ravnanja delavcev toženke, ki so povišali tlake. Dokazno breme glede te okoliščine je bil tako na tožeči stranki in ne na toženi stranki.