Vprašanje izvršitve odločbe, s katero je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnih sporih.
ZIZ člen 27, 27/1, 27/2, 226, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 384, 386, 386/1.
sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov – alternativna obveznost – nemožnost izpolnitve -
Kadar je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu določena alternativno in ima torej dolžnik pravico izbirati med dvema predmetoma svoje obveznosti, lahko dolžnik z osvobajajočim učinkom izpolni drug predmet. To, da je upnik v predlogu za izvršbo predmet dolžnikove obveznosti izbral (kar je moral storiti), ne pomeni, da je nanj prešla pravica izbire, niti da je obveznost postala enostavna.
V spornem primeru je izkazana situacija, ko pravni posel ni bil v celoti izpolnjen in sicer iz razlogov na strani toženca, ki ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo na ime tožnika kot novega lastnika, izpolnitveni zahtevek pa je na podlagi 350. člena OZ zastaral, tako da je tožniku ostal kot utemeljen zgolj zahtevek za pridobitev lastninske pravice na izviren način – na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja.
avtorska pravica - davek na dodano vrednost – zavezanec za plačilo DDV – dogovor o plačilu DDV
Ni sporno, da je tožeča stranka davčni zavezanec po prvem odstavku 5. člena ZDDV-1 za plačilo davka na dodano vrednost in da je toženi stranki izstavila račune za mesečno dogovorjeni znesek in 8,5% DDV. Ni pa izkazana podlaga za prenos bremena plačila DDV na toženo stranko. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala, da je s toženo stranko sklenila dogovor o tem, da bo tožena stranka nase prevzela breme plačila davka na dodano vrednost in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.
Tožnik, kateremu je pravica do državne štipendije v določenem šolskem letu mirovala, je bil dolžan upoštevati javni poziv za dodelitev državnih štipendij za naslednje šolsko leto ter dokumentacijo predložiti do roka, ki je bil v javnem pozivu določen. Ker tega ni storil, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do državne štipendije.
Ker tožena stranka trditev o krivdi tožeče stranke za zamudo ni podala, so vse trditve o dogovoru med podizvajalci o „solidarnostni“ porazdelitvi pogodbene kazni zaradi zamude s predajo celotnega projekta naročniku, ki se nanašajo na izračun višine pogodbene kazni, brezpredmetne.
ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - tuj pokojninski sistem
Ker pokojni zavarovanec do smrti in s tem tudi do uveljavitve ZPIZ-1 ni dopolnil v zavarovanju v Republiki Sloveniji najmanj 5 let zavarovalne dobe in tudi ne 10 let pokojninske dobe, ni izpolnjen temeljni pogoj, da bi se tožnici (vdovi po pokojnem zavarovancu) priznala pravica do vdovske pokojnine.
URS člen 35, 54 in 56. ZZZDR člen 106. ZNP člen 20.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - pravica do osebnih stikov – odvzem pravice do stikov – dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo – otrokova korist
Glede na zahteve nasprotnega udeleženca so upravičena pričakovanja zakonite zastopnice, da nasprotni udeleženec izkaže okoliščine, da je sposoben nadzorovati in izključiti osebnostne lastnosti, ki so odločilno negativno vplivale na prekinitev stikov, kar je tudi predpogoj za vključitev zakonite zastopnice v terapijo in hkrati predpogoj za uspešnost družinske terapije.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi koristi osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celovitega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065197
SPZ člen 70. ZNP člen 21, 36, 70, 119. ZPP člen 243, 339, 339/1.
solastnina – prenehanje solastnine – pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin – način delitve – vezanost na predlog v nepravdnem postopku – fizična delitev – vlaganja, ki preprečujejo delitev – izvedenci – založitev predujma
Prvo sodišče je dolžno že na podlagi predlagateljevega predloga (ne glede na predlagani način delitve in tudi, če nasprotna udeleženka takšnega predloga ne bi dala) pred odločitvijo rešiti tudi vprašanje, ali je nepremičnino fizično mogoče deliti. Brez rešitve tega vprašanja (pravilna) odločitev ni mogoča. Da gre pri tem za vprašanje, ki terja strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je jasno. Postavitev ustreznega izvedenca je torej praviloma predpogoj za odločitev.
Stališču prvega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, sicer ni mogoče oporekati, ker je materialnopravno pravilno, vendar pa je pri njegovi uporabi potrebno ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (npr. kot stanovanje) in brez katerih je ta del pač vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja namreč predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
skupna gradnja – posebno premoženje – skupno premoženje – nova stvar - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino
Pri skupni gradnji pravdnih strank na zemljišču podarjenem tožnici, je šlo za vlaganje skupnega premoženja pravdnih strank v posebno premoženje tožnice. Ker je šlo za gradnjo še v času veljavnosti določb ZTLR, je potrebno uporabiti tudi sodno prakso nastalo v času veljavnosti določb tega zakona, ki je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca, stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za zahtevani vpis – izvirnik zasebne listine – postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
Predlagatelj ne razpolaga z izvirniki pogodb in aneksa, po prvem odstavku 234. člena ZZK-1 bi zato moral med drugim verjetno izkazati, da so bile te listine uničene oziroma zgubljene. Tega dejstva predlagatelj v predlogu ni ne zatrjeval in ne izkazal. Ugibanje o tem, kje bi izvirniki navedenih pogodb in aneksa lahko bili, je brez pomena. Gre namreč za dokazno breme predlagatelja, ki ga ta ni zmogel. Brez verjetnega izkaza tega dejstva se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne more začeti.
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 62, 62/2, 258, 258/1, 258/1-1. ZIZ-I člen 9.
predhodna odredba – veljavnost novele ZIZ-I – domneva nevarnosti uveljavitve denarne terjatve – po noveli razširjena domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Z razširjeno domnevo nevarnosti po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila novela ZIZ-I, se pravni položaj dolžnika spreminja, saj upniku daje možnost zavarovanja njegove denarne terjatve s predhodno odredbo, takih posledic svojega ravnanja pa v času ugovora dolžnik ni mogel predvideti. Prehodno določbo 9. člena novele ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje, vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in končajo po določbah te novele, je razumeti le tako, da se nanaša samo na tista procesna dejanja (in njihovo vsebino) strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi te novele.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - zakonske zamudne obresti
Ker toženi stranki ni mogoče očitati zamude niti v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače niti v zvezi s samim izplačilom, tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
ZZVZZ člen 78.a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 6, 7, 7/1, 11.
Tožničina obveznost plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje še ni zastarala, saj je zaradi davčnih izvršb prišlo do pretrganja zastaranja. To pomeni, da bo njena davčna obveznost prenehala šele, ko bo nastopilo absolutno zastaranje (10 let od dneva, ko je prvič začelo teči).
OZ člen 50, 50/1, 512. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 182, 182/3.
darilna pogodba - navidezna pogodba - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - afirmativna litiskontestacija - primarni in podredni zahtevek
Trditev o tem, da je bila med tožencema v resnici sklenjena prodajna in ne darilna pogodba oziroma da je slednja zato navidezna, je (v danem kontekstu) trditev o pravno-relevantnih dejanskih okoliščinah.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločalo zgolj o podrednem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, medtem ko je iz same obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe (in ker je ob tem ugotovilo, da ni utemeljen, bi ga moralo posledično zavrniti), zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je takšna odločitev v nasprotju z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP, v skladu s katero lahko o podrejenem zahtevku sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna - torej o tem odloči - da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Tožnik je kot zastopnik pacientovih pravic s prejemki v dveh zaporednih mesecih presegel omejitev minimalne plače, zaradi česar je toženka utemeljeno po uradni dolžnosti izvedla postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca.