prepozno grajanje cenilnega poročila - vrednost nepremičnine - pritožbena novota
Ker dolžnica na cenilno poročilo ni pravočasno podala nikakršnih pripomb, le-te je podala prvič v svoji pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, je z grajanjem cenilnega poročila prepozna in se štejejo navedbe v zvezi s cenilnim poročilom v pritožbi kot pritožbena novota.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070045
ZIZ člen 5, 266, 266/2, 270. ZGD-1 člen 263, 290.
začasna odredba – pristojnost za izdajo začasne odredbe - pristop k dolgu – pogodba o leasingu
Upoštevajoč določilo 270. člena ZIZ je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve utemeljen, če sta kumulativno podana oba pogoja in sicer verjetno izkazana terjatev in nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja (odtujevanje, skrivanje premoženja itd.) uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Čim eden od pogojev ni podan, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Ob odsotnosti listinskih dokazov o plačilu preostanka kupnine je sodišče prve stopnje na podlagi celovite in prepričljive ocene izpovedi pravdnih strank ter prič prišlo do pravilnega zaključka, da tožencu plačila preostale kupnine v višini 25.000,00 EUR ni uspelo dokazati.
neplačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe – prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožena stranka predloga za taksno oprostitev ni vložila hkrati s pritožbo dne 04. 10. 2011, je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse. Čeprav v pritožbi ponovno navaja, da sodne takse zaradi slabega premoženjskega stanja ne more plačati, pa strogih postopkovnih določb ni mogoče obiti.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPP člen 7, 12, 213, 254, 254/3, 285, 287, 287/1.
začasna nezmožnost za delo - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - dokazovanje - sodni izvedenec
Glede na to da je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju takšno, da je lahko opravljal svoje delo, sta zakoniti odločbi toženca, s katerima je bilo ugotovljeno, da je tožnik zmožen za delo.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom – izvršilni stroški – nagrada za drugo obrazloženo vlogo
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.
prekluzija - spor majhne vrednosti – opozorilo na pravne posledice - prepozna predložitev dokazov
Kot je razvidno iz spisa, tudi pred prejemom vabila na narok tožena stranka ni bila opozorjena na posebnosti v postopku spora majhne vrednosti in tudi ne o posledicah nepravočasnega oz. prepoznega dokaznega predloga.
Ker torej tožena stranka na določbi 452. in 453. člena ZPP ni bila opozorjena, ji ni mogoče očitati, da je dokaz, t. j. Splošne pogoje 07, ki jih je predložila na naroku 16. 06. 2010, predložila prepozno.
Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub predloženemu spričevalu ni samoumevna. Sodišče mora pri odločanju o odložitvi izvršitve upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, stopnjo njegove odgovornosti za prekrške in druge okoliščine, v katerih je storil prekrške. Za ugotovitev teh okoliščin pa lahko (in ne mora) razpiše narok, na katerega povabi storilca.
ZPP člen 8, 262, 281, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
pravica do sodelovanja v postopku – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok - izostanek stranke z naroka
Pravica do izjave in sodelovanja v postopku je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku, vezana pa je na to, da jo stranka izkoristi. S tem, ko je bila stranka pravilno vabljena in poučena na posledice izostanka z naroka, ji je bila ta pravica zagotovljena.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - uradne poizvedbe o računih v evidencah
Sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Slednje je sodišče prve stopnje tudi storilo, nato pa ob dejstvu, da uradne evidence teh podatkov niso vsebovale, izvršbo v obsegu na dolžnikova denarna sredstva na računu pri OPP ustavilo.
oprostitev plačila sodnih taks – pravni interes za pritožbo
Proti tistemu delu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožečih strank za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrglo, ni bilo pritožbe. Prav tako tožeča stranka ni vložila pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka. To pomeni, da je ta sklep s potekom pritožbenega roka v sredo 28. 12. 2011 ob 24.00 uri postal pravnomočen. To pa pomeni, da za pritožbo proti odločitvi, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks za čas od 03. 12. 2011 dalje, tožeča stranka nima pravnega interesa, saj v postopku, ki ga ni, ne nastajajo taksne obveznosti.
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje, da je bila vročitev opravljena in datum vročitve. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine vročilnice lahko nasprotna stranka izpodbija.
Dolžnost obveščanja, ki je določena v 4. odstavku 159. člena ZASP uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, nalaga dolžnost mesečnega poročanja pristojni kolektivni organizaciji o uporabi avtorskih del. Opustitev te dolžnosti pa je opredeljena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.
Tožeča stranka je izkazala svojo terjatev do tožene stranke s sklepom o izvršbi opr. št. VL 159391/2010 z dne 11. 11. 2010, saj gre za odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva.
ZDen v prvem odstavku 80. člena določa, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. To pa ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. Glede na to, da so dediči dedne izjave podali v teku denacionalizacijskih postopkov, na naroku februarja 2009, ki so jih tudi podpisali, jih podane dedne izjave glede denacionaliziranega premoženje po zapustniku zavezujejo. Dedna izjava je namreč v skladu z določilom 1. odstavka 138. člena ZD nepreklicna.
Sodišče ima v postopku določitve najemnika (med drugim) možnost, da določi za najemnika tistega od prejšnjih partnerjev, ki ni bil najemnik stanovanja.
Dejstvo, da predlagateljica živi z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ji dodeljena v varstvo in vzgojo, je v tem primeru odločilno, da ona postane najemnica stanovanja.