postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - stanovanjska hiša - izločitvena pravica - ocena vrednosti premoženja
Stečajna dolžnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja izločitveno pravico. Kot zemljiškoknjižna lastnica stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, te pravice nima. Izločitvena pravica je namreč pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).
prekinitev postopka - začetek stečaja - izvršba na nepremičnino
Drugodolžnik prejudicira, da bo razveljavljen sklep o začetku stečaja in navaja okoliščine zakaj naj bi bilo temu tako. Vse to je stvar odločanja v insolvenčnem postopku, ne obravnavanega postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Če bo res uspel s pritožbo zoper sklep o začetku postopka stečaja nad prvodolžnikom, bo odpadel razlog za prekinitev izvršilnega postopka in ta se bo nadaljeval.
postopek osebnega stečaja - posodobljen seznam terjatev - končni načrt razdelitve - splošna razdelitev stečajne mase - vezanost - pravnomočno priznana terjatev - podružnica
Sodišče je pri razdelitvi splošne stečajne mase, kar je predmet izpodbijanega sklepa, na pravnomočno odločitev o prijavljenih terjatvah vezano. Ker gre v konkretnem primeru za pravnomočno priznano terjatev, jo je upraviteljica morala upoštevati tudi pri razdelitvi splošne razdelitvene mase. Na morebitno neutemeljeno priznanje spornih terjatev s strani upraviteljice se dolžnica v tej fazi postopka ne more več sklicevati. To bi morali (pravočasno) prerekati drugi upniki, ki bodo tudi edini lahko prikrajšani pri razdelitvi (prve) splošne stečajne mase skladno z izpodbijanim sklepom.
neurejeno zemljiškoknjižno stanje - upravljanje stečajne mase - soglasje stečajnega sodišča - ureditev zemljiškoknjižnega stanja
Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00084445
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 481, 481/1, 481/1-1, 481/2, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 323, 323/2, 323/3, 328, 328/2, 329, 329/5, 331, 342, 342/5, 344, 344/1, 347, 347/1, 347/2, 347/3. ZUreP-2 člen 200. ZZK-1 člen 112, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. OZ člen 510. ZUreP-3 člen 205, 205/4, 210.
zloraba stečajnega postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - restriktivna razlaga - zlonamernost - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklenitev najemne pogodbe - ustanovitev predkupne pravice - soglasje stečajnega sodišča - uveljavljanje predkupne pravice - pogodbena predkupna pravica - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - načini prodaje - nezavezujoče zbiranje ponudb - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - vpis v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vknjižbe - izbrisna tožba - ničnost prodajne pogodbe, sklenjene med tretjimi osebami - neveljavnost vknjižbe - prepoved prometa z nepremičnino - varstvo javnega interesa - razlastitveni postopek - zaznamba razlastitvenega postopka - funkcionalna pristojnost sodišča - gospodarski spor - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - standard obrazloženosti sodne odločbe
Institut zlorabe stečajnega postopka kot izjema od originarne pridobitve lastninske pravice brez možnosti izpodbijanja se je razvil v sodni praksi predvsem v primerih, ko so s prodajo v stečaju oškodovali lastnika - ko se je torej prodajala tuja stvar ali stvar, ki je izven pravnega prometa (npr. pripadajoče zemljišče, izvenknjižna lastninska pravica ...). Gre za že obstoječe pravno varovane pravice. V tem primeru pa ne gre za to, ampak za to, da tožnica ni mogla kupiti nepremičnin po ceni, ki jo je sama ponudila, zaradi uveljavljanja (v stečajnem postopku ustanovljene) predkupne pravice s strani toženke, ki naj bi jo ta pridobila neupravičeno.
Samo dejstvo, da je toženka z ustanovitvijo najemne pogodbe predlagala tudi ustanovitev predkupne pravice oz. je najem pogojevala s predkupno pravico, še ne utemeljuje zlorabe stečajnega postopka, še manj, da bi upravitelj in toženka k temu pristopila z namenom izigravanja oz. oškodovanja tožnice.
V konkretnem primeru, ko je predkupno pravico (s soglasjem stečajnega sodišča) ustanovil stečajni upravitelj med stečajnim postopkom in ve za njen obstoj ter je dolžan povabiti upravičenca v postopek prodaje, je neutemeljeno sklicevanje, da nevpisane predkupne pravice upravitelj ne bi smel upoštevati pri prodaji nepremičnin.
Tudi če bi držalo stališče pritožnice, da gre za gospodarski spor, bi šlo pri tem kvečjemu za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj so pravila postopka v gospodarskem sporu v primerjavi s pravili rednega civilnega postopka strožja.
Po drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP je neodplačno pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev. Pri neodplačni pogodbi odsvojitelj torej ne pridobi nobene protivrednosti, zato se njegovo premoženje (in s tem možnost poplačila upnikov) zmanjša. V obravnavanem primeru pa prodajna pogodba ni neodplačna, zato ne more zmanjšati premoženja prodajalca (tožnika). V prodajni pogodbi je bila dogovorjena nasprotna storitev, to je plačilo kupnine na način, da bo pobotana z obveznostjo prodajalca do kupca.
Nadaljnji obstoj terjatev upnikov do stečajnega dolžnika še tudi po njegovem izbrisu iz registra ne nasprotuje nobenemu od načel stečajnega postopka in tudi ne njegovemu bistvu in namenu. Upnik se lahko ne glede na to, da terjatve sploh ni prijavil, poplača na podlagi poroštva, saj terjatev ne preneha. Položaj upnika mu omogoča, da pride do poplačila zunaj stečajnega postopka in ne glede na stečajni postopek, poplačilo iz poroštva pa ne pomeni ločenega poplačila v razmerju do drugih stečajnih upnikov, saj predmet poroštva ni del stečajne mase in se drugi upniki iz poroštva ne bi mogli poplačati.
soglasje k plačilu stroškov - predlog stečajnega upravitelja - izvršilni stroški - izvršba na poslovni delež dolžnika - stroški cenilca - izvršilni naslov - pravnomočna sodba - vloženo izredno pravno sredstvo
Pritožnica uveljavlja, da obsojenec zgoraj navedeno sodbo izpodbija z izrednim pravnim sredstvom, ki če mu bo ugodeno, bo to pomenilo končanje izvršbe (po 76. členu ZIZ), sredstva zanjo pa bodo na škodo stečajne mase samo potratena in je zato izvršba preuranjena. Vendar pravnomočnost sodbe kot izvršilnega naslova tipično zagotavlja trdnost presoje, da je upniku terjatev prisojena upravičeno in da zato za njeno uveljavitev sme poseči po premoženju dolžnika, tj. začeti in voditi izvršbo. Večina izvršb se vendarle ne konča na način iz 76. člena ZIZ, zato zgolj zaradi visečnosti izrednega pravnega sredstva same po sebi izvršbe ni mogoče imeti za prenagljeno.
začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - trajnejša nelikvidnost - pričakovana sredstva
Trajnejša likvidnost je sposobnost poravnavati svoje zapadle obveznosti v določenem (daljšem) obdobju. Ker pa so tudi, kot je bilo že navedeno, možnosti za poplačilo navadnih terjatev stečajnega dolžnika A. vrednostno minimalne ter jih časovno (predvsem zaradi odprtih pravdnih postopkov) ni mogoče opredeliti, ni mogoče zaključiti, da se bo likvidnostno stanje dolžnika iz naslova pričakovanega priliva denarnih sredstev iz stečajnega postopka St 000 v kratkem lahko izboljšalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083476
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 14/3-1. OZ člen 578. SPZ člen 157, 167, 167/2, 204.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o začetku stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - prezadolženost - insolventnost - namensko posojilo - verjetnost terjatve - procesna legitimacija - odločitev sodišča - zaključek glavne obravnave - odstop od pogodbe - financiranje - namenska poraba sredstev - podatki o prometu - zavarovanje - hramba blaga - stroški hrambe blaga
Za odločitev sodišča je ključen presečni trenutek zaključka naroka za obravnavo upnikovega predloga za začetek stečaja nad dolžnikom, tj. ali so ob zaključku naroka izpolnjeni zakonski pogoji, aktivna legitimacija upnika in insolventnost dolžnika. Zato je razumljivo treba upniku dopustiti, da stanje terjatve poračuna glede na datum zaključka naroka, posebno še ob upoštevanju trajanja predmetnega postopka (več kot 1 leto).
Pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da namenska poraba sredstev iz naslova prejetega financiranja za obratna sredstva v skladu z medsebojno pogodbo in splošnimi pogoji pomeni, da bi moral dolžnik ves čas trajanja posojilnih pogodb izkazovati obseg obratnih sredstev v zvezi z dobavami italijanskemu kupcu najmanj v višini prejetega financiranja. To pomeni, da bi moral skupni znesek dolžnikovih denarnih sredstev, plačanih predujmov dobaviteljem za še neizdobavljene zaloge blaga in zalog blaga v skladišču ter kratkoročnih terjatev do italijanskega kupca ves čas dosegati najmanj znesek prejetega financiranja. Ker glede na podatke v dokumentaciji dolžnika samega ni bilo tako, dolžnik pa ni uspel dokazati namenske porabe financiranja obratnih sredstev, je upnik utemeljeno odstopil od pogodbe skladno s Splošnimi pogoji in 578. členom OZ.
Sklicujoč se na bruto bilanco dolžnika za prvo trimesečje leta 2023 in konto kartico prometa z italijanskim kupcem za leto 2023, je upnik zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Zato se je slednje procesno prevesilo na dolžnika: če posojena denarna sredstva za financiranje obratnih sredstev niso bila plasirana niti kot denarno dobroimetje na bančnih računih dolžnika niti v nabavljenih zalogah sladkorja ali plačanih predujmih dobaviteljem za še neizdobavljene zaloge in niti v terjatvah do italijanskega kupca, bi moral dolžnik konkretno pojasniti, kam pa jih je potem plasiral. Podatki o višini italijanskemu kupcu izstavljenih računov v določenem obdobju ne povejo, kako je dolžnik porabil prejeto posojilo (za kakšen namen), saj ne gre za primerljive kategorije.
ZFPPIPP člen 371, 371/9, 371/9-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 33, 36.
prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - pravica do spoštovanja doma - posebna razdelitvena masa
Ob upoštevanju višine priznanih terjatev v stečajnem postopku zoper dolžnico s prodajo njene nepremičnine ni nedopustno poseženo v dolžničino pravico do spoštovanja doma.
ZFPPIPP člen 227, 282. SPZ člen 206, 206/2, 209, 209/2.
globalna fiduciarna cesija - ločitvena pravica - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - načelo koncentracije - aktivna legitimacija
Po splošnih pravilih ZFPPIPP lahko upnik uveljavlja svojo terjatev in ločitveno pravico, s katero je ta terjatev zavarovana, sodno, in sicer tako, da jo (pravočasno) prijavi v stečajnem postopku, kar izhaja iz načela koncentracije, ki je glede na 227. člen ZFPPIPP temeljno načelo stečajnega postopka. Posebna pravila o zunajsodni uveljavitvi ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP so izjema od splošnega načela, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila vtoževano terjatev in ločitveno pravico (in to ne pogojno) in ne upravitelja obvestila o predmetni pravdi, vsled česar je upravitelj izterjal plačilo predmetne terjatve v stečajno maso, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka izbrala poplačilo terjatve v stečajnem postopku, zato nima (več) materialne aktivne legitimacije v predmetni pravdi.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 55, 126, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/2, 235/3, 236, 236/1, 239, 242, 242/2, 244, 245.
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti - predhodni postopek zaradi insolventnosti - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - osebno odgovorni družbenik - novela ZFPPIPP-H - pravica do pritožbe - ustavna pravica
Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti, v skladu s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, izpodbijal vsak družbenik dolžnika. Iz osnutka novele ZFPPIPP-H z dne 13. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno preučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Pravico družbenikov kapitalskih družb, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, je ocenil kot nesistemsko. Zaradi navedenega je bila z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba tretjega odstavka 234. člena tako, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika, ne pa tudi družbenik kapitalske družbe. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče, če je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu.
Procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v predhodnem postopku ima tudi dolžnik, proti katerem je vložen predlog za začetek postopka. Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka. Ob drugačni razlagi bi bila dolžnikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, izdan na predlog upnika, izvotlena.
ZVEtL-1 člen 11, 11/1. ZFPPIPP člen 299a, 299a/1, 299a/1-3, 299a/4, 299a/4-1. ZZK-1 člen 6, 6/1.
stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem - ločitvena pravica - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice - fikcija prijave - pravna fikcija - zaznamba postopka po ZVEtL - zaznamba spora - publicitetni učinek - premoženje tretjega
V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZVEtL ima zaznamba postopka po ZVEtL naravo zaznambe spora po določbah zakona, ki ureja zemljiško knjigo, in tako pritožbena argumentacija razlikovanja med zaznambo postopka in zaznambo spora ni pravilna. Gre za zaznambo v smislu 1. in 2. alineje 3. točke prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP in pritrditi je odgovoru na pritožbo izločitvenih upnikov, da je bila od dne 20. 8. 2015 dalje po samem zakonu prijavljena izločitvena pravica vseh etažnih lastnikov stavb na nepremičninah, ki naj bi predstavljale pozneje najdeno premoženje v tem postopku. Pritrditi je, da obstaja pravna fikcija prijave izločitvene pravice na nepremičnini na podlagi 299.a člena ZFPPIPP.
Prisilna dejanja zaradi poplačila dolgov stečajnega dolžnika se smejo izvajati zoper premoženje stečajnega dolžnika, saj gre za prisilno generalno izvršbo, a potrebno je upoštevati stališča iz ustavnosodne presoje o varstvu položaja tretjega v izvršilnem postopku, ki mu grozi, da bo prenehala njegova pravica na stvari najkasneje s prodajo v izvršilnem postopku za poplačilo njemu tujega dolga. Ustavno sodišče je poudarilo, da ne more biti cilj izvršilnega postopka, da pride upnik do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (torej ne iz premoženja dolžnika ampak nekoga tretjega). Zgolj to, da upnik dobi poplačano svojo terjatev, ne more biti ustavno dopusten razlog za poseg v pravico osebe, ki ni dolžnik.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 298, 298/5, 298a, 383, 383/2, 383/2-3.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - delna razveljavitev - nemožnost preizkusa sklepa
Pravila iz 298.a člena ZFPPIPP se uporabljajo, če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.
Le razlaga, ki ponoven tek zastaralnega roka veže na pravnomočnost sklepa o končanju postopka, je tudi ustavno skladna in izpolnjuje zahteve pravice do sodnega varstva iz 23. člena ter pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Namen instituta pretrganja zastaranja je preprečiti, da bi upnikova terjatev, ki je bila uveljavljena pred sodiščem, zastarala zaradi dejavnikov, na katere upnik ne more vplivati, kot so procesna pravila, povezana s sodnimi postopki. To utemeljitev je treba razširiti tudi na obdobje med izdajo odločbe in njeno pravnomočnostjo, vključno s časom, potrebnim za vložitev in obravnavo pravnih sredstev. V nasprotnem primeru bi bil upnik lahko prikrajšan za varstvo svojih pravic pred sodiščem zaradi okoliščin, ki niso nujno v njegovi sferi, in bi bilo ogroženo učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva v sodnem postopku.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - dovoljenost pritožbe - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - razrešitev upravitelja - predlog stečajnega dolžnika - nedovoljen predlog
Ker ZFPPIPP posebne pritožbe na potek javne dražbe ne predvideva, je bila dolžničina pritožba pravilno zavržena in njena nadaljnja procesna ter vsebinska presoja ni bila potrebna.
Po prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP lahko razrešitev stečajnega upravitelja predlaga upravitelj sam, upniški odbor ali pa vsak upnik. Zakon daje torej pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00083249
ZFPPIPP člen 121, 131, 131/1, 131/3, 132, 132/1, 132/2. ZIZ člen 2, 15. ZPP člen 179, 205, 207, 207/2, 207/3.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku - začetek postopka zaradi insolventnosti - prekinitev postopka zavarovanja terjatev - procesna ovira
Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.
Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - prekinitev postopka - nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - nastanek taksne obveznosti
Kadar upnik začne pravdo zaradi uveljavljanja terjatve zoper dolžnika, nad katerim se nato začne stečajni postopek, v katerem je njegova terjatev priznana, predstavljata pravdni in stečajni postopek glede te terjatve celoto. Ker gre za podobno situacijo kot pri pripoznanju tožbenega zahtevka, ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enak učinek kot pozitivna ugotovitvena odločba o obstoju terjatve. Zaradi uspeha v postopku je tožnica upravičena do povračila pravdnih stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00082100
ZFPPIPP člen 399, 408, 408/2, 408/2-5. ZOZP člen 7. OZ člen 188, 188/1, 963.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - namerna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - namen odpusta obveznosti
Regresni zahtevek zavarovalnice je odškodninski zahtevek le-te zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Zahtevek, ki temelji na kršitvi zavarovančeve oziroma dolžnikove zavarovalne pogodbe, pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti. Kljub temu, da gre "tehnično" za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev učinkuje.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00082157
ZVEtL-1 člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 342, 342/5. OZ člen 34. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopusten predmet pogodbe - stvar izven pravnega prometa - kvalificirana protipravnost - ničnost pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, pogodba s takim predmetom pa je nična, ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja in način pridobitve. Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.