ustavitev postopka odpusta obveznosti - vročanje - osebno vročanje - osebno vročanje fizični osebi - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi dolžnik moral pisanje dvigniti (1. 6. 2024), šteje, da je bila vročitev opravljena. Ker je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti potekel 16. 6. 2024, je pritožba, ki jo je dolžnik vložil priporočeno po pošti 18. 6. 2024, prepozna.
ZIZ člen 20a, 20a/5. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1.
začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - zapadlost terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - izjava upnika o zapadlosti terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo petega odstavka 20.a člena ZIZ, ko je navedlo, da priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, ker da bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti. V sodni praksi je bilo oblikovano stališče, da je namen določbe petega odstavka 20.a člena ZIZ, čeprav je v njem predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00078096
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. ZPP člen 78, 78/1, 79, 343, 343/4.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba osebe brez procesne sposobnosti - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - naknadna odobritev procesnih dejanj - ugotovitev obstoja izločitvene pravice
Omejitev procesne sposobnosti toženca kot stečajnega dolžnika velja tudi za predmetno pravdo, ki poteka zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice, ker izid postopka lahko vpliva na obstoj stečajne mase.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju, ki še ni bilo izbrisano, predstavlja oviro za odpust obveznosti (in ugovorni razlog) na podlagi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
preizkus - preizkus izločitvenih pravic - prerekanje izločitvene pravice - dovoljen pritožbeni razlog
Stečajno sodišče nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja, pač pa mora to izjavo upoštevati. Predvsem sodišče ne more presojati pravilnosti prerekanja, saj se v razloge, zaradi katerih je upravitelj prerekal izločitveno pravico, ne more spuščati.
stečajni postopek nad pravno osebo - domneva o insolventnosti dolžnika - insolventnost dolžnika - davčni dolg - predlog za obročno plačilo
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da dolžnica ni insolventna. Zgolj izražen namen za obročno poplačilo dolga pri več kot dve leti trajajočem predhodnem postopku o začetku stečajnega postopka ne zadostuje zato, da bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podana insolventnost pritožnice.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - povrnitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - konec glavne obravnave - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP, ki se v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporablja in za vložitev zahteve za povrnitev stroškov dolžnika ZFPPIPP ne določa specialne ureditve, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Vsi roki, ki so povezani s povrnitvijo stroškov, so zakonski roki, ki jih sodišče ne more podaljševati.
V primeru že obstoječega pravdnega postopka, ko se nad toženo stranko začne stečajni postopek, mora tožeča stranka zaradi načela koncentracije stečajnega postopka v zakonsko določenem roku prijaviti vtoževano terjatev v stečajnem postopku in v primeru njenega prerekanja v prekluzivnem roku nadaljevati pravdni postopek, sicer njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Vendar pa to velja le za terjatve iz 20. člena ZFPPIPP. Če pa teče pravdni postopek proti stečajnemu dolžniku glede tožbenega zahtevka, v katerem ni vsebovana terjatev iz 20. člena ZFPPIPP, se pravdni postopek nadaljuje (ko ga prevzame stečajni upravitelj ali ko ga sodišče pozove, da to stori) in mora sodišče o takem zahtevku vsebinsko odločiti.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1. ZFPPIPP člen 114, 114/3.
unovčevanje stečajne mase - postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase - tarifa - omejitev višine nadomestila - namen stečajnega postopka
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da se pri odločanju o nadomestilu upravitelju, postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je razdelitev izvajala skozi več delnih razdelitev.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba upnika - dovoljenost pritožbe - pravni interes za vložitev pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pritožba zoper obrazložitev - stroški pravdnega postopka - pobot terjatev - poslabšanje pravnega položaja
Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes. Ta je podan, kadar lahko stranka na podlagi uspeha s pravnim sredstvom pričakuje drugačno, zase ugodnejšo odločitev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pravnega sredstva, ampak tudi ob odločanju sodišča o njem.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 386, 386/1, 386/1-1. DZ člen 74, 74/1, 74/2, 77, 77/1, 83, 83/5.
postopek osebnega stečaja - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - izločitvena pravica zakonca - sodna poravnava - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
V postopku osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da ne more opravljati dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika je stečajni upravitelj.
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 123a. ZPP člen 105, 105/3, 289, 335, 335-1, 335-4, 343, 343/1, 343/3, 346, 366. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 25. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (2021) člen 2.
začetek osebnega stečaja - smiselna uporaba določb ZPP - obvezne sestavine pritožbe - elektronsko vlaganje pisanj - podpis pritožnika - nepodpisana pritožba - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe dolžnika
Pritožnik je vložil pritožbo po elektronski pošti, ki ni podpisana, zato jo je višje sodišče v skladu z zgoraj navedenimi procesnimi določbami zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbeno sodišče je namreč ob pregledu pritožbe ugotovilo, da ne vsebuje niti lastnoročnega podpisa pritožnika, niti njegovega varnega elektronskega podpisa. Pritožba, ki je bila vložena v obliki sporočila elektronske pošte, poslanega z elektronskega naslova ...@gmail.com na elektronski naslov sodišča urad.ozce@sodisce.si, namreč vsebuje le računalniški izpis imena "A. A.", kar pa ne ustreza lastnoročnemu podpisu, kot je opredeljen v tretjem odstavku 105. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 233, 233/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo upravitelja - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - v stečaju prerekana terjatev - stečajni postopek - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - predlog stranke za nadaljevanje postopka
Vloga tožnice, ki vsebinsko predstavlja predlog za nadaljevanje (zaradi stečaja) prekinjenega postopka, je bila vložena 14. 10. 2022, to je po uvedbi stečajnega postopka (ta je bil uveden 23. 9. 2022) in po prekinitvi tega pravdnega postopka, a še pred objavo sklepa o preizkusu terjatev (objavljen je bil 6. 3. 2023) in je zato nedvomno preuranjena. Ker predloga tožnice sodišče prve stopnje ni obravnavalo in ga ni zavrnilo, bi moralo, ko so po izdaji sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic nastopili pogoji za nadaljevanje postopka o njem odločiti ter ob tem ugotoviti, da je predlog tožnice ustrezen (saj je bila njena terjatev v celoti prerekana) in da posledično do prenehanja terjatve ni prišlo.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - ponavljajoča se bodoča terjatev - pogodbeni odstop terjatve - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija - notarski zapis - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - rubež in prenos terjatve - razpolagalna sposobnost stečajnega dolžnika - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - ista terjatev - vrstni red poplačila več upnikov - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
stečajni postopek - odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - anticipirana fiduciarna cesija - rubež terjatve - večkratni odstop
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja
Sodišče prve stopnje je dolžnici določilo najdaljše preizkusno obdobje. Po oceni pritožbenega sodišča pa dejstva, ki jih je ugotovilo, te dolžine ne opravičujejo. Dolžnica je res mlada, vendar prejema minimalno plačo, kar pomeni, da k poplačilu obveznosti ne bo bistveno pripomogla. Ker pa je znesek prijavljenih terjatev dokaj visok, njenemu predlogu za skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti ni mogoče ugoditi. Po presoji pritožbenega sodišča je primerno preizkusno obdobje glede na ugotovljeno obdobje dveh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
Izvršnica ni sama nikakršen vir obveznosti. Ločeni sta vprašanji, ali je izvršnica veljavna in ali je veljavna pogodba (ali drug pravni temelj), iz katere izvira z izvršnico zavarovana terjatev. Dolžničina tožba v zadevi VII Pg 1666/2023 se po svojih navedbah drži izključno prvega od navedenih dveh vprašanj, v tožbenem zahtevku pa se močno prevesi k drugemu (s čimer tožba postane nejasna), ko se sodišču predlaga, naj "[u]gotovi […], da ne obstoji obveznost iz izvršnice izdane na podlagi Pogodbe o uporabi storitev A., d.d. št. 00818 z dne 13. 2. 2019." Da lahko eno sodišče prekine postopek zaradi predhodnega vprašanja, ga mora drugo že obravnavati kot glavno vprašanje. Glede na pravkar citirani tožbeni zahtevek pa v tej zadevi ni tako. Lahko bi bilo predhodno vprašanje za stečajno sodišče, ali je bila zadevna izvršnica nična, z vidika druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP (na tem temeljita tako navedena tožba kot izpodbijani sklep), vendar pa tega tožnica v tisti zadevi zares (še) ne iztožuje (dovolj jasno).
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 400, 402, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nagrada upravitelja - odpust obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - odplačnost - vračilo predujma - sorazmerno plačilo
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pa pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
Če se je preizkusno obdobje končalo, trajalo pa je manj kot eno leto, upravitelj za zadnji del preizkusnega obdobja utemeljeno zahteva sorazmerno nagrado. V takšni situaciji se nagrada določi po dejanskem koncu preizkusnega obdobja in ne šele po poteku leta.
DAVKI - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077506
ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1, 130, 130/2, 131, 132. ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/6. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZSZ člen 58, 84.
odškodninska odgovornost poslovodje - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - neznatna škoda - aktivna legitimacija - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - čas nastopa insolventnosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - omejitev odškodninske odgovornosti
Od začetka stečaja davčni organ glede na določbe 131. in 132. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP, ne more več opraviti davčne izvršbe, zato je od začetka stečaja dalje zadržan tek absolutnega zastaranja pravice do izterjave davkov.
NUSZ ni terjatev države, ampak občine. Davčni organ, ki za občine opravlja le odmero nadomestila za posamezno leto na podlagi podatkov občin, v postopkih zaradi insolventnosti ne more uveljavljati terjatev kot njihov nosilec, ampak lahko nastopa zgolj kot njihov skrbnik.
Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 44. člena ZFPPIPP mora tožeča stranka izkazati, da je šlo za namerno, hoteno povzročitev škode. Opustitev dolžnih ravnanj po ZFPPIPP je predpostavka odškodninske odgovornosti poslovodje, ne zadošča pa za ugotovitev hujše oblike krivde (namen ali huda malomarnost).