Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Posamezni član poslovodstva se te odgovornosti lahko razbremeni, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja (nezmožnost iz premoženja družbe pokriti začetne stroške stečajnega postopka) v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati.
Slamnati direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.
Pritožba, ki je ni vložila oseba, ki ima do tega pravico, ni dovoljena. V skladu s 55. členom ZFPPIPP so v predhodnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, in 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Pod posebnimi pogoji smeta pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka vložiti osebno odgovorni družbenik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo.
Aktivna legitimacija stečajnega upravitelja izhaja iz drugega do četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP.
Za ugotovitev insolventnosti ni potrebno, da je dolžnik trajneje nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben, pač pa zadošča že en od položajev iz prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ob ugotovljeni trajnejši nelikvidnosti zato niti ni bilo potrebno ugotavljati še dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti. Upnik insolventnosti ni dolžan absolutno dokazati, pač pa zadostuje, da je to verjetno izkazano.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).
Izpolnjevanje pogojev za začetek novega postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, nad katerim je bil (z zavrnjenim odpustom obveznosti) že pravnomočno končan prejšnji postopek osebnega stečaja, se lahko presoja šele v tem novem postopku, na podlagi dolžnikovih navedb in dokazov v tem postopku. To velja tako glede obstoja dolžnikovega premoženja, višine njegovih mesečnih dohodkov kot tudi glede tega, ali je dolžnik izkazal, da njegove kršitve v prejšnjem postopku osebnega stečaja niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Zato dopis sodišča v prejšnjem stečajnem postopku, v katerem je odgovarjalo na dolžnikove prošnje za ponovitev osebnega stečaja in ga pri tem pozvalo, naj vloži nov predlog za začetek stečajnega postopka, na to presojo z ničemer ne vpliva.
Če je predmet izpolnitvenega ravnanja sopogodbenika denarna dajatev (kot v obravnavani zadevi plačilo hrambe), je pri presoji, ali je uresničitev odstopne pravice v skladu z namenom stečajnega postopka, treba upoštevati obseg, v katerem sta stečajni dolžnik in sopogodbenik svoji obveznosti že izpolnila, in dejanja, ki jih mora stečajni dolžnik še izvesti, da bi v celoti izpolnil svojo obveznost. Uresničitev pravice odstopiti od pogodbe, pri kateri mora sopogodbenik opraviti denarno izpolnitev, bo praviloma v skladu z namenom stečajnega postopka, če ima obveznost stečajnega dolžnika značilnost storitve (kot v obravnavani zadevi hramba vzorcev) in je stečajni dolžnik ne more opraviti v okviru končanja nujnih poslov.