stečajni postopek nad pravno osebo - predlog za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - domneva o insolventnosti dolžnika - zavrženje predloga - postopek likvidacije - prostovoljna likvidacija
Ne glede na to, da je dolžnik svojo vlogo naslovil “prošnja za stečaj“, višje sodišče ugotavlja, da v vlogah in tudi v pritožbi navaja, da „podjetje ne deluje, ne posluje, je v finančnih težavah in predlaga, da sodišče podjetje zapre“. V vlogi z dne 16.2.2022 pa je celo izjavil, da ne on ne podjetje nista insolventna. Vse to po oceni višjega sodišča bolj kaže na to, da dolžnik želi oziroma (bi moral) izvesti postopek prostovoljne likvidacije v skladu z ZGD-1, ne pa, da se nad njim začne stečajni postopek in da je njegovo „prošnjo za stečaj“ mogoče pripisati nepoznavanju prava.
odločanje v sporu o pristojnosti - koneksnost - učinek na stečajno maso - novejša sodna praksa - vzročna zveza - stečajni postopek - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - spori, ki so posledica stečajnega postopka
Odločilno merilo koneksnosti v starejši sodni praksi je bilo, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Če bi odločitev sodišča lahko kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase je veljalo, da gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom.
Spor med pravdnima strankama za plačilo uporabnine tuje stvari v svojo korist za stanovanje, ki je predmet stečajne mase, je nastal zunaj stečajnega postopka in ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Ne glede na to, da odločitev v sporu učinkuje oziroma bo učinkovala, če bo tožeča stranka v sporu uspela, na obseg stečajne mase, spor ni neposredna posledica stečaja oziroma ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
spor o pristojnosti - koneksnost s stečajnim postopkom - novejša sodna praksa - spori, ki so posledica stečajnega postopka - stroški upravljanja - vzročna zveza
Odločilno merilo koneksnosti v starejši sodni praksi, je bilo, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Če bi odločitev sodišča lahko kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase je veljalo, da gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom.
Spor med pravdnima strankama za plačilo stroškov energentov in upravljanja za stanovanje, ki je predmet stečajne mase, je nastal zunaj stečajnega postopka in ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Ne glede na to, da odločitev v sporu učinkuje oziroma bo učinkovala, če bo tožeča stranka v sporu uspela na obseg stečajne mase, spor ni neposredna posledica stečaja oziroma ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZIZ člen 17, 221.
prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - sklep o prodaji - vsebina sklepa - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - deložacija - opravljanje izvršilnih dejanj - dolžnost upravitelja - zavrnitev predloga za izvršbo - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja
Stečajni upravitelj ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo na podlagi sklepa o prodaji, ampak mora sam doseči izpraznitev nepremičnine v stečajnem postopku.
Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - objektivni razlogi - prekoračitev roka - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - neuspešna prodaja nepremičnine - prodaja solastne nepremičnine - prodaja celotne nepremičnine - oškodovanje stečajne mase
Pritožnica zmotno meni, da bi sporazum glede izklicne cene ter način javne prodaje za oba solastniška deleža skupaj povzročilo oškodovanje stečajnih dolžnikov in da bi prišlo do nasprotja pravnih interesov upnikov v stečajnih postopkih nad dolžnico in A. A. Dosežena skupna prodajna cena za nepremičnino kot celoto bo namreč razdeljena med solastnika (oziroma stečajno maso vsakega od njiju) sorazmerno glede na solastniški delež posameznega dolžnika in s tem stečajna masa posameznega dolžnika ne more biti oškodovana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00055332
ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1, 270, 270/1, 271, 271/1 277, 277/1, 277/4,278, 278/2, 391, 391/1, 391/2.. OZ-UPB1 člen 190, 190/3, 193, 255, 256, 256/3.. ZPP-UPB3 člen 319, 319/1.. URS člen 14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - res iudicata - neodplačna razpolaganja - odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni - vrnitveni zahtevek - čas nastopa insolventnosti - zakonske zamudne obresti
Stečajni dolžnik je s svojim neodplačnim razpolaganjem zavestno ravnal v smeri odtujitve svojega premoženja zaradi izognitve plačilu terjatve tožeče stranke. Takšno ravnaje v škodo upnikov pa je izpodbojno tudi v primeru, da je stečajni dolžnik šele s tem zakrivil svojo insolventnost.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/3, 48, 240, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. GZ-1 člen 13. SPZ člen 256, 256/1, 256/3, 264, 264/1.
začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - prenos stavbne pravice - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - konkretizirano ugovarjanje - subjektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode
V položaju prezadolženosti bi ravnanje dolžnika, ki bi razpolagal s stavbno pravico oziroma bi jo obremenil, predstavljalo kršitev 34. člena ZFPPIPP. Dolžniku se zato z začasno odredbo prepoveduje ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZFPPIPP, torej protipravno. V takem primeru omejitev razpolagalnega upravičenja imetniku upravičenja ne more povzročati (pravno priznane) škode.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 395, 395/2, 395/3. SPZ člen 230. URS člen 25.
unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji nepremičnin - izpraznitev stanovanja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pravica do uporabe - užitek - osebna služnost - deložacija
Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 344, 395, 395/2. SPZ člen 230.
sklep o prodaji nepremičnin - unovčenje stečajne mase - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - služnostna pravica - užitek - pravica do pritožbe - pravica do uporabe - deložacija
Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.
Za sodbo presenečenja ne gre takrat, ko je stranka presenečena zato, ker je sodišče odločilo drugače kot je sama dejansko pričakovala oziroma je sodišče svojo odločitev oprlo na presojo, s katero se stranka ne strinja. Sodba presenečenja je izraz kršitve pravice do izjave, ko sodišče ne razkrije svojega pravnega stališča in strankam s tem ne da možnosti, da se glede tega izjavijo tj. navajajo dejstva, ki so pomembna za to drugačno pravno podlago.
Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Pritožnik zato v pritožbi neutemeljeno trdi prav nasprotno, da ker je upravitelj priznal ločitveno pravico, je s tem terjatev dejansko priznal in da ni jasno, kako lahko sodišče zaključi, da je terjatev prerekana. Takemu sklepanju, ki ga ponuja pritožba, pritožbeno sodišče ne more pritrditi tudi iz razloga osnovnega razmerja med terjatvijo in ločitveno pravico, saj je ločitvena pravica akcesorna prijavljeni denarni terjatvi in ne obratno. Če ni terjatve, ki naj bi bila zavarovana z ločitveno pravico, potem je ločitvena pravica, ki varuje terjatev, ki je ni, brez vsakega učinka, kakor je brez učnika zato tudi njeno priznanje.
Predložene dokazne listine so le dokaz za ugotavljanje resničnosti dejstev, ki bi jih morala tožena stranka že pred tem navajati. Pritožbena navedba, da je tožena stranka v spis vložila veliko število dokumentov (več kot 330 dokaznih listin) je sicer pravilna, vendar dokazne listine (in tudi drugi dokazni predlogi) v postopku niso dovolj, predhodno je potrebno dejstva zatrjevati.
Račun (faktura) je enostranska računovodska listina, ki predstavlja obračun opravljene dobave blaga ali storitev in zahtevek za plačilo, ki ga dobavitelj izda kupcu, služi pa tudi izkazovanju obračunanega davka na dodano vrednost (DDV), kadar je davčni zavezanec plačnik za DDV za izvedeno transakcijo in za izkazovanje pravice do odbitka DDV.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Upnik, ki ima terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vročanje - odločanje o začetku stečajnega postopka - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve
V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056524
ZFPPIPP člen 301, 301/8.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravdni postopek - uveljavljanje terjatve v pravdi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravna korist za vodenje pravde - pravni interes za pravdo - oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pravni interes za pritožbo - neposredna pravna korist - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - konec postopka osebnega stečaja - naknadna prijava terjatve - stranka stečajnega postopka
Upnik v postopku osebnega stečaja sicer lahko prijavi svojo terjatev tudi po izteku roka za prijavo terjatev, vendar s tem tvega, da ne bo (pravočasno) pridobil vseh pravic, ki mu kot upniku gredo. Ker je vložil prijavo po poteku roka za prijavo terjatev, A. A. ni postal stranka postopka že s samo prijavo terjatve, kot to določa 2. točka 385. člena ZFPPIPP za upnike, ki prijavijo terjatve v rokih, ki jih določa zakon. Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana. Ni sporno, da terjatev A. A. še ni bila preizkušena. To pa pomeni, da v času vložitve obravnavane pritožbe (še) ni imel položaja stranke v postopku. Glede na navedeno je višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
ZFPPIPP člen 300, 300/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
pravočasnost vložitve tožbe - preuranjena tožba - ugotovitvena tožba - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - prerekana terjatev - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožba, ki je vložena pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, je nedvomno preuranjena. V obravnavani zadevi jo je tožeča stranka dejansko vložila, še preden so bili podani pogoji v skladu s 300. členom ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi je bila tožba res vložena preuranjeno, saj je bila vložena še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, vendar pa je bil že odgovor na tožbo vložen po objavi odločitve višjega sodišča o sklepu o preizkusu terjatev. Prav tako je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo izvedlo po objavi tega sklepa, ko so že nastopili pogoji za vložitev tožbe. Takrat je bil namreč že izdan pravnomočen sklep o preizkusu terjatev, zato o preuranjenosti ni več mogoče govoriti. Z izdajo pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pa je tudi izpolnjena predpostavka za obravnavanje ugotovitvene tožbe in tudi izkazan pravni interes tožeče stranke za vsebinsko odločitev o zahtevku.
ZIZ člen 55., 55/1, 55/1-8.. ZFPPIPP člen 210., 214., 215.,221.b, 221.d.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršilni naslov - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - obstoj dveh izvršilnih naslovov - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - načelo pravičnosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - načelo pravnomočnosti
Določbi 214. in 215. člena ZFPPIPP ter dejstvo, da je dolžnik sporno terjatev priznal kot nepogojno, ne dajejo podlage za razlago, da pravnomočni sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave, ki je sicer res izvršilni naslov, razveljavlja prej izdani izvršilni naslov - sodbo Delovnega sodišča v Kopru Pd 13/2013 in izniči njen učinek izvršilnega naslova glede višine ugotovljene terjatve, ki je nižja od določene v potrjeni prisilni poravnavi (oziroma določenega deleža terjatve).
Nelogično je razmišljanje, da bi upnik v postopku zaradi insolventnosti dolžnika pridobil pravico izterjati višjo terjatev od tiste, ki je bila iz istega pravnega razmerja prej ugotovljena s sodbo.
ZFPPIPP člen 46, 350, 350/2, 350/3. ZGD-1 člen 100.
družba z neomejeno odgovornostjo - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - osebno odgovorni družbenik - odgovornost za obveznosti družbe
Kot premoženje osebne družbe je opredeljeno tudi premoženje, ki je bilo doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. V katerih primerih družbenik odgovarja za družbene obveznosti, pa določa ZGD-1. Gre torej npr. za zahtevke iz 100. člena ZGD-1, po katerem so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem.
Določba 350. člena ZFPPIPP ni neposredna pravna podlaga za terjatev tožeče stranke, da v razmerju do toženk zahteva tudi plačilo stroškov stečajnega postopka.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - poziv dolžnika - rok za odgovor - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - razlog za preložitev naroka
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da se dolžnik glede navedb v ugovoru ni izjavil v danem roku in da je zato z navedbami in dokazi v ugovoru prekludiran. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se rok za izjavo dolžniku do dneva razpisanega naroka za obravnavo upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti še ni iztekel, ne bi smelo zaključiti naroka za obravnavo ugovora, pač pa bi ga moralo preložiti. Razlog za preložitev naroka je bilo dejstvo, da se rok, ki ga je dalo sodišče dolžniku za izjavo o ugovoru stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti, do konca naroka za obravnavo ugovora še ni iztekel.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 344, 344/1, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4, 347/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba nepremičnin - solastnina - upravičenja solastnika - predkupni upravičenec - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o izročitvi nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca
Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.
Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.