• Najdi
  • <<
  • <
  • 36
  • od 50
  • >
  • >>
  • 701.
    VSL Sklep Cst 213/2022
    14.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00061538
    ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79.
    osebni stečaj - solastniški delež na nepremičnini - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - stečajna masa - pravna podlaga za izvzem - sodna praksa - predmeti izvzeti iz izvršbe
    Iz izpodbijanega sklepa izhaja materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da nepremičnina oziroma solastniški delež na njej, čeprav majhen, sodi v stečajno maso za poplačilo dolžničinih upnikov in da navedeno premoženje ni izvzeto iz stečajne mase.
  • 702.
    VSL Sklep II Ip 611/2022
    14.7.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00059347
    ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 245, 245/2, 311.
    prodaja solastne nepremičnine - predlog upnika - prodaja celotne nepremičnine - soglasje solastnika - postopek osebnega stečaja - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - prenos pooblastil na upravitelja - soglasje stečajnega sodišča - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - prodaja premoženja v stečajnem postopku
    Neutemeljeno pritožba zahteva podajo soglasja s strani same fizične osebe kot lastnika preostalega solastniškega deleža. Nad njim je v teku postopek osebnega stečaja, v katerem ta s svojim premoženjem ne more sam razpolagati, v njegovem imenu namreč nastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Stečajna upraviteljica je bila tako tista, ki je bila upravičena stečajnemu sodišču predlagati skupno prodajo v okviru tega izvršilnega sodišča, čemur je le to s sklepom z dne 11. 12. 2019 tudi sledilo in podalo soglasje.
  • 703.
    VSL Sklep I Ip 895/2022
    14.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00059348
    ZIZ člen 15. ZPP člen 11, 11/1, 78, 78/1, 80, 81, 81/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.
    pravdno nesposobna oseba - zakonito zastopanje pravdno nesposobne stranke - stečajni upravitelj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - samostojna vloga - pritožba - odobritev procesnih dejanj - poziv sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo ekonomičnosti postopka
    Dolžnik je pravdno nesposobna oseba, ki samostojno ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Dolžnost sodišča je sicer, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje, vendar pa je treba določbo 81. člena ZPP (v smislu pozivanja k odpravi pomanjkljivosti) kot izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, razlagati restriktivno oziroma ozko. To pomeni, da se uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa do te seznanitve pride, je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče v takih primerih dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev, saj za to ni zakonske podlage, morebitno dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.
  • 704.
    VSL Sklep Cst 209/2022
    13.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057614
    ZFPPIPP člen 151, 221i, 221j, 221j/1.
    prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - preklic pooblastila - skladnost z ustavo - omejitev dolžnikovih poslov
    V primeru insolventnosti, in celo v primeru, ko se ta le zgolj domneva, ker poslovni subjekt ne plačuje svojih zapadlih dolgov, je poseg v lastniška in upravljalska upravičenja dolžnika ustavnopravno dopusten. Dejanske možnosti upnikov finančnih terjatev, da se aktivno vključijo v postopke finančnega prestrukturiranja pri dolžniku, bi bile neučinkovite brez hkratne dopustitve, da ti upniki iz utemeljenih razlogov pridobijo tudi možnost za vodenje poslov dolžnika v smislu 221.i člena ZFPPIPP.

    Sistemska omejitev poslovanja in nadzor dolžnika, vključno z možnostjo prenosa pooblastil za vodenje poslov, upnikom, ki izkažejo, da so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika (prvi odstavek 221.j člena ZFPPIPP), omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, pri čemer je poslovanje dolžnika tako pod nadzorom upravitelja kot sodišča. Zato navedena ureditev tudi v primeru še ne ugotovljene dolžnikove insolventnosti ni pretirana oz. nesorazmerna.
  • 705.
    VSL Sklep Cst 211/2022
    13.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00058710
    ZFPPIPP člen 63, 63/3, 63/4, 64, 64/1, 121, 121/3.
    osebni stečaj - sklep o preizkusu terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - prerekanje terjatve - pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev
    Glede na določbe četrtega odstavka 63. člena ZFPPIPP po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik (v konkretnem primeru osebna dolžnica, ki ima položaj stranke) pravočasno prijavljene terjatve upnikov ne more več prerekati.
  • 706.
    VSL Sklep Cst 212/2022
    13.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00061419
    ZFPPIPP člen 126, 126/1, 344, 344/1. OZ člen 507.
    procesna legitimacija za pritožbo - sklep o prodaji - predkupni upravičenec
    Pritožnica, ki ni upnica v tem stečajnem postopku, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika.
  • 707.
    VSM Sodba IV Kp 32269/2020
    12.7.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSM00059851
    KZ-1 člen 196. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 34, 34/2, 34/2-1, 34/2-2. ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3.
    kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - neplačevanje prispevkov - plačilna nezmožnost - izključitev protipravnosti
    Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
  • 708.
    VSL Sklep Cst 215/2022
    12.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00058089
    ZFPPIPP člen 384, 386, 403, 403/1, 403/1-2.
    ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - premoženje stečajnega dolžnika - prikrivanje premoženja
    Ko je na začetku postopka osebnega stečaja odgovarjal na upraviteljičin vprašalnik, je navedel, da je udeležen le v pravdnih postopkih zaradi razveze in izpraznitve stanovanja, v oktobru 2020 pa je upraviteljica od sodišča izvedela, da je vložil tudi več tožb, s katerimi uveljavlja premoženjske zahtevke zoper bivšo zunajzakonsko partnerko; s tem ji je zamolčal premoženje, ki predstavlja stečajno maso. Med stečajnim postopkom pa je tudi umaknil te tožbe, s čimer je kršil omejitve svoje poslovne sposobnosti.

    Odpust obveznosti pomeni hud poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, za katero je sicer zakonodajalec presodil, da je dopustna. Vendar pa je zato potrebno dolžnikovo izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima, in kršitve teh obveznosti presojati strogo. Ravnanja dolžnika pa tudi po oceni višjega sodišča pomenijo take kršitve, zaradi katerih je treba ustaviti postopek odpusta obveznosti.
  • 709.
    VSL sklep Cst 207/2022
    12.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057718
    ZFPPIPP člen 329, 329/1, 345.
    prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - nasprotje interesov
    Po določbi 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno prodati na kateregakoli od mogočih licitacijskih načinov, in sicer: z zavezujočim zbiranjem ponudb, na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ali na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene. Ko sodišče izbira, kateri način je najbolj optimalen, mora upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak: k licitiranju („tekmovanju“ za sklenitev pogodbe) pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pri tem zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Tako prodaja prek javne dražbe kot zbiranje ponudb sta transparentna načina prodaje. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so torej med seboj enakovredni.
  • 710.
    VSL Sklep Cst 205/2022
    12.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057631
    ZFPPIPP člen 395, 395/2.
    osebni stečaj - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
    Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače.
  • 711.
    VSL Sodba I Cpg 357/2021
    8.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00058705
    ZPP člen 108, 108/1, 181, 181/3, 285. ZFPPIPP člen 305, 305/4. ZZK-1 člen 14, 14/1, 14/4, 16.
    poprava tožbe - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - materialno procesno vodstvo - nedoločen zahtevek - nesklepčen zahtevek - formalna in vsebinska pomanjkljivost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - vsebina vpisa hipoteke - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - prekluzivni rok
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka obrestni del zahtevka postavila nedoločno, saj ni opredelila začetka teka zakonskih zamudnih obresti. To je sodišču prve stopnje narekovalo, da tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozove k popravi oziroma dopolnitvi zahtevka. Določno postavljen zahtevek je namreč pogoj za njegovo vsebinsko obravnavanje. Ločiti je namreč treba med formalnimi in vsebinskimi pomanjkljivostmi tožbe oziroma zahtevka.

    Poziv sodišča k popravi nedoločnega zahtevka v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ni časovno omejen.

    Odpravi vsebinskih pomanjkljivosti zahtevka pa je namenjena določba 285. člena ZPP, v kateri je urejeno materialno procesno vodstvo.
  • 712.
    VSL Sklep Cst 165/2022
    7.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057498
    ZFPPIPP člen 386, 386/1, 414, 414/1, 416, 416/4-1. SPZ člen 37, 37/1. ZD člen 132.
    postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - stečaj zapuščine - nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - razpolagalno upravičenje stečajnega upravitelja - prenos zapustnikovih pravic na dediča - pravica dedičev - ugotavljanje dedičev
    Dediči so zapustnikovi univerzalni pravni nasledniki. Z uvedbo dedovanja vstopijo v pravni položaj, ki ga je imel zapustnik. Pravni položaj zapustnika pa je bil v obravnavanem primeru zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad njim že pred njegovo smrtjo tak, da je njegovo razpolagalno upravičenje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prešlo na upravitelja in stečajni dolžnik z njim ne more več razpolagati (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Ker stečajni dolžnik ni imel neomejene lastninske in drugih premoženjskih pravic, saj je pravico razpolaganja pridobil stečajni upravitelj za račun in v imenu upnikov, ki so stranke postopka osebnega stečaja, tudi ni podlage, da bi s smrtjo stečajnega dolžnika na dolžnikove dediče prešla pravica razpolaganja s tem premoženjem.

    Ker je ZFPPIPP že v postopku osebnega stečaja v prvem odstavku 386. člena dolžniku odrekel razpolagalno upravičenje na premoženju, ki spada v stečajno maso, torej pravica, ki je dolžnik - zapustnik v času svoje smrti ni imel, ob uvedbi dedovanja ni prešla na njegove dediče.
  • 713.
    VSL Sklep Cst 200/2022
    7.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00058400
    ZFPPIPP člen 383b, 384, 399, 399/4-4, 401, 401/1-2, 406, 406/1.
    osebni stečaj - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročanje upravitelju - pavšalne pritožbene navedbe
    Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti, ker je ugotovilo, da je podana ovira za odpust obveznosti po 4. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč z bivšo ženo v času, ko je bil že insolventen, sklenil Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja, v katerem se ji je zavezal plačevati mesečno preživnino 600,00 EUR. Navedeno dejanje je bilo uspešno izpodbito s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 73/2020, ki je postala pravnomočna 3. 3. 2021. V taki situaciji se namreč domneva, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti, navedene domneve pa v prvostopenjskem postopku niti ni izpodbijal.
  • 714.
    VSL Sklep Cst 186/2022
    7.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00057433
    ZPP člen 319, 319/2, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
    zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zavrženje zahteve - objektivne meje pravnomočnosti
    Na novo izpostavljena dejstva v zahtevi z dne 18. 1. 2022 se navezujejo na razloge za razrešitev upravitelja, ki jih je pritožnik navedel v zahtevi za razrešitev z dne 15. 7. 2021 in jih le dopolnjujejo. O teh pa je bilo že pravnomočno odločeno. Zato ponovno presojanje teh ni več dovoljeno.
  • 715.
    VSL Sklep Cst 208/2022
    7.7.2022
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00057832
    SPZ člen 128 - 137, 154, 154/3, 167, 167/2, 167/3, 168. ZZK-1 člen 206 - 212. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 374.
    ločitvena pravica - zastavna pravica na premičninah - ročna zastava - izvensodna prodaja zastavljene stvari - soglasje za prevzem premoženja - prenehanje zastavne pravice - smiselna uporaba pravil - prenehanje hipoteke - zastaranje hipoteke - izbris hipotek - pretrganje zastaranja - vezanost na pravnomočno sodbo - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase
    Odločitev sodišča prve stopnje o smiselni uporabi o prenehanju hipoteke po tretjem odstavku 154. člena SPZ za prenehanje ročne zastave, je materialnopravno zmotna. To pa že zato, ker ni nobene podlage za smiselno uporabo te določbe tudi v postopku ročne zastave premičnine. Prenehanje ročne zastave je posebej določeno v 168. členu SPZ, prenehanje hipoteke pa v 154. členu SPZ. Za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini in za ročno zastavo kot zastavno pravico na premičnini veljajo posebna pravila za njuno prenehanje.
  • 716.
    VSL Sklep Cst 204/2022
    7.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057462
    ZFPPIPP člen 14, 14/2. DZ člen 183, 194, 194/1.
    sodna poravnava - fiktivna sodna poravnava - obstoj terjatev - postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja
    Če ločeno življenje staršev preneha oziroma do njega kljub razvezi zakonske zveze sploh ni prišlo zaradi nastanka zunajzakonske skupnosti (kar je v obravnavanem primeru nesporno ugotovljeno za čas od razveze zakonske zveze dolžnika in upnice dne 20. 3. 2013 do 30. 10. 2020), v kateri je zagotovljena skupna skrb in preživljanje mladoletnih otrok, preneha pravica otroka do preživnine v denarju s samim nastopom tega dejstva ex lege. Gre za nastanek zakonsko opredeljenih okoliščin, ki pomenijo prenehanje v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti preživnine. Preživninska terjatev prvih treh upnikov do dolžnika za čas do 30. 10. 2020 zato ne obstoji že iz iz tega razloga.

    Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je namreč potreben le, če starša ne živita skupaj.

    Dolžnik in upnica sta sodne poravnave in sporazum, na podlagi katerega je bil izdan sklep sodišča sklenila navidezno (fiktivno), vse z namenom, da bi se izognila plačilu davkov oziroma pridobila druge premoženjske koristi.

    Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.

    Če se skupni lastnik prostovoljno izseli iz nepremičnine, s tem privoli v prikrajšanje in mu uporabnina ne pripada.
  • 717.
    VSL Sklep Cst 178/2022
    7.7.2022
    DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00057759
    DZ člen 4, 4/1, 67. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZFPPIPP člen 384, 399, 399/1, 399/3.
    osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - aktivno iskanje zaposlitve
    Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je podana tudi ovira za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik brez lastnega prizadevanja za poplačilo dolgov ves čas teka stečajnega postopka ne more priti do odpusta obveznosti. Očitno je, da se je dolžnik zadovoljil s plačo, ki onemogoča upniku, da v tem postopku pride do vsaj delnega poplačila svoje terjatve. Da bi dolžnik tudi v teku tega postopka osebnega stečaja iskal bolje plačano službo doma ali v tujini, pa v tem postopku ni zatrjeval.
  • 718.
    VSK Sklep II Ip 190/2022
    6.7.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00058731
    ZFPPIPP-UPB8 člen 131,131/1, 221.b, 221.b/4, 221.d, 221.d/4.
    terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - dovolitev izvršbe
    Za izterjavo terjatve, ki je v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni v posodobljenem seznamu terjatev, se lahko izda sklep o izvršbi.
  • 719.
    VSL Sklep Cst 203/2022
    5.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057518
    ZFPPIPP člen 354, 354/3, 355, 355/2-7, 356, 357, 357/2-1.
    stroški stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - računovodske storitve - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
    Ko sodišče v skladu s 356. členom ZFPPIPP na podlagi predloga določi predračun stroškov stečajnega postopka, to predstavlja le okvir stroškov postopka, ki bodo nastali.

    Vendar pa to le pomeni, da upravitelj v skladu s 1. točko drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP ne potrebuje še posebnega sklepa o soglasju k plačilu računovodskih in administrativnih stroškov stečajnega postopka, torej stroškov iz 7. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, če nastanejo stroški v višini, kot je v predračunu stroškov stečajnega postopka. Če so ti stroški višji, pa to še ne pomeni, da so le zato nedopustni oziroma jih ni treba plačati v breme stečajne mase. Pomeni le, da mora sodišče najprej preveriti, ali so višji stroški dejansko nastali in ali so v okviru zakonsko dopustnega. Čim je tako, sodišče da soglasje k plačilu stroškov v znesku, ki je višji od v predračunu določenega. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka pa tu ne predstavlja že pravnomočno razsojene stvari o višini potrebnih stroškov.
  • 720.
    VSL sklep Cst 187/2022
    5.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057461
    ZFPPIPP člen 103, 103/1, 104, 104/6.
    nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev - sklep o odmeri - konstitutiven učinek
    Po zaključku višjega sodišča je bistveno za odločitev, da je postopek tekel tudi po 3. 1. 2015, to je po tem, ko je začel veljati nov pravilnik, pri čemer ni mogoče mimo temeljnega pravila iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, to pa je, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. Povedano drugače: v trenutku, ko je upravitelj opravil še dodatne naloge in opravila, je veljal Pravilnik 2015, ki je določil drugačno lestvico nadomestil upravitelja. Zato je pri odmeri nagrade upravitelju za nadaljnje razdelitve kot dodatno nagrado potrebno upoštevati Pravilnik 2015, torej predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.

    Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upravitelj šele z izdajo sklepa pridobil pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je sklep konstitutivne narave, to pa pomeni, da upravitelj do izdaje sklepa iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice.
  • <<
  • <
  • 36
  • od 50
  • >
  • >>