• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>
  • 261.
    VSL Sklep Cst 31/2024
    14.2.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00078731
    ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
    postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - kazenska evidenca - zakonske ovire za odpust obveznosti - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
    Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen, če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so do poteka preizkusnega obdobja bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če ta pogoj ni izpolnjen, sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP zavrne predlog za odpust obveznosti.
  • 262.
    VSM Sklep I Cpg 263/2023
    14.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
    VSM00073638
    ZST-1 člen 19, 30, 30/3, 31, 31/1. ZPP člen 43, 44, 44/2.
    ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - sodna taksa - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
    V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v tožbeno določeno vrednost spornega predmeta (3.500,00 EUR; tretji odstavek 30. člena ZST-1) poseglo na podlagi določila prvega odstavka 31. člena ZST-1 in pri preverjanju ocenjene vrednosti zahtevka glede na določilo drugega odstavka 19. člena ZST-1 in vsebino tožbenega zahtevka (ugotovitev neobstoja ločitvene pravice) pravilno (smiselno) uporabilo določilo 43. člena ZPP.

    Pri obravnavanem zahtevku gre namreč za primerljivo situacijo, kot jo ureja citirana določba, po kateri se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje, če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki naj se zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta.

    Sodišče druge stopnje pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da je vrednost spornega predmeta po določilu 43. člena ZPP mogoče določiti tudi v primeru, ko ni znana vrednost zastavnega predmeta, ker je tožnica ni zatrjevala, je pa znana višina zavarovane terjatve.
  • 263.
    VSL Sklep I Cpg 293/2023
    14.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00074711
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/1, 280/2, 280/2-1, 289, 289/1, 300, 302, 302/2, 302/4, 303, 303/3, 308, 308/2, 308/2-2, 308/4, 314a. ZIZ člen 167. ZPP člen 181, 181/2, 181/3, 184, 184/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - začetek stečajnega postopka - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o preizkusu terjatev - sprememba tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - materialni prekluzivni rok
    S sklepom o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev je bila tožnica napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako, da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, česar pa ni storila.

    Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe, mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
  • 264.
    VSM Sklep I Cp 620/2023
    13.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSM00074411
    ZFPPIPP člen 227, 227/1, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
    zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - načelo koncentracije postopka - nedopustna tožba
    Eno temeljnih načel stečajnega postopka je načelo koncentracije, ki zahteva, da lahko upniki svoje terjatve zoper dolžnike uveljavljajo samo v stečajnem postopku (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP) in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni določeno drugače.
  • 265.
    VSL Sklep I Ip 1452/2023
    12.2.2024
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00073735
    ZFPPIPP člen 216, 221n, 221n/1-1, 221t, 221t/2, 221t/12.
    potrditev prisilne poravnave - nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - zavarovana terjatev - navadna terjatev
    Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so se v konkretnem primeru prestrukturirale tudi nekatere zavarovane finančne terjatve upnika. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se ne uporablja določilo, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah. Za novo zavarovano terjatev se smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, vključno z opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave. Smiselno enako povedano velja glede rubeža dolžnikovih premičnin, če se bo izkazalo, da je bila ločitvena pravica na tem sredstvu pridobljena (o ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo do tega trenutka še ni bilo pravnomočno odločeno). V tem trenutku, ko še ni mogoče ugotoviti, ali je bila izterjevana zavarovana terjatev prestrukturirana, pa sodišče še niti ni moglo odločati o dolžnikovem ugovoru in stroških ugovornega postopka, saj je ta dejansko še prekinjen oziroma bi to moral biti. Odločitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave namreč ni pravilna oziroma ni jasno, ali je ta pravilna, ker še ni znano ali bi sodišče prve stopnje moralo tudi "utesniti" oziroma določiti pogoje v skladu s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi (ni namreč izkazano, če se ta nanaša na konkretno izterjevano terjatev).
  • 266.
    VSL Sklep Cst 10/2024
    6.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00075126
    ZFPPIPP člen 72, 121, 121/1, 298a, 300, 300/4, 363, 363/1. ZPP člen 3.
    razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor - seznam preizkušenih terjatev - posodobljen seznam terjatev - razpolaganje z zahtevkom - utesnitev zahtevka - nedovoljena razpolaganja strank - jasnost besedila - pravni interes - dopustnost pritožbe - vknjižba v zemljiško knjigo - hipoteka - regresna terjatev - prerekanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - tožba na ugotovitev terjatve - opustitev vložitve tožbe - prenehanje terjatve
    V okviru sklepa o razdelitvi je dopusten tudi ugovor zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev. Obravnavani stečajni postopek je obsežen, z več delitvami, zato je še toliko bolj logično, da se v postopku pravočasno in nemudoma poskrbi tudi za pravilnost vsakega posameznega posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, ki vsebuje aktualno stanje terjatev v času posamezne razdelitve oziroma v času predložitve načrta razdelitve. To namreč vpliva tako na poplačilo v tej delitvi, pred katero je bil pripravljen posodobljeni seznam preizkušenih terjatev, kot tudi na nadaljnje delitve. Čeprav tako pritožnik ne ugovarja zoper samo razdelitev, pa mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ugovor proti posodobljenemu seznamu preizkušeni terjatev.

    Pritožnik je podal obvestilo, da je postal novi upnik terjatev pod zap. št. 23 in 24 in da utesnjuje prijavo terjatev pod zap. št. 23. Zakaj se je to odločil storiti in zakaj je umaknil prijavo pod zap. št. 42, se sodišča in upravitelja niti ne tiče in prav nobene podlage nista imela, da bi morda pritožnika pozivala na pojasnilo, ali se je pravilno odločil glede umikov, ali da njegove izjave ne bi upoštevala tako, kot je bila podana. Pravilno je namreč stališče, da stranka postopka samostojno razpolaga z zahtevki. Sodišče bi smelo intervenirati le v primeru, da bi ocenilo, da gre za nedovoljena razpolaganja v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP (ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja tudi za postopke zaradi insolventnosti), za kar pa v obravnavani zadevi ni šlo in tega pritožnik niti ne uveljavlja.

    298.a člen ZFPPIPP je namenjen le varovanju pravic tistih upnikov, katerih hipoteka je vknjižena v zemljiško knjigo, kar pa pritožnikova ni bila. Še več, terjatev pritožnika, ki naj bi nastala kot regresna terjatev poroka, ki je plačal dolžnikov dolg, je, tudi če je obstajala, prenehala, ker pritožnik ni vložil tožbe na ugotovitev terjatve, na katero je bil napoten.
  • 267.
    VSL Sklep Cst 23/2024
    6.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00073756
    ZFPPIPP člen 56, 57, 57/1, 59, 59/2, 296, 296/1, 298, 299.
    stečajni postopek - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - prijava terjatve
    Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
  • 268.
    VSL Sklep Cst 24/2024
    6.2.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00073741
    ZFPPIPP člen 235.
    postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti
    Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“.
  • 269.
    VSL Sklep Cst 21/2024
    6.2.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00075473
    ZFPPIPP člen 221b, 221f. OZ člen 335, 335/3, 349, 364.
    poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta - zastarana terjatev
    Ni pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.

    Ko sodišče v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka.
  • 270.
    VSL Sklep Cst 19/2024
    1.2.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00073503
    ZFPPIPP člen 221a, 221a/1, 236, 236/2, 238, 238/2. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/6.
    zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičenje zahteve - mikro družba - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga
    Dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni opravičil, saj postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je to zahtevo utemeljeval, nad njim ni dopustno voditi. Ker je bil njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen, pa se tudi šteje, kot da ni bil vložen.
  • 271.
    VSM Sodba I Cpg 15/2024
    30.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSM00073303
    ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/1-1, 322/2, 322/4. ZPP člen 2, 337, 337/1.
    nakup nepremičnine v stečajnem postopku - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - obstoj najemnega razmerja - soglasje stečajnega sodišča - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - pritožbena novota
    Morebiten posel oziroma dogovor, s katerim bi stečajni upravitelj stečajnega dolžnika toženki dovolil uporabo stvari v stečajni masi, bi namreč moralo odobriti stečajno sodišče z izdajo sklepa o upravljanju stečajne mase.
  • 272.
    VSL Sklep Cst 8/2024
    30.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00073029
    ZFPPIPP člen 354, 383. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 53.
    postopek ugovora proti odpustu obveznosti - stroški ugovornega postopka - stroški odvetnika - stroški stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - položaj stranke - pravni prednik - kontradiktornost postopka - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o izvršljivosti odločbe
    Postopek ugovora proti odpustu obveznosti je postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja, ugovor pa je naperjen proti stečajnemu dolžniku, ki za zastopanje lahko pooblasti odvetnika (in v tem postopku ga tudi je). Stroškov odvetnika v takem primeru ni dopustno plačevati iz stečajne mase, saj ti stroški ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka v smislu 354. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP. Te stroške mora predhodno kriti stečajni dolžnik sam. V kolikor v postopku z ugovorom uspe, je on (in ne stečajna masa) upravičen do povračila stroškov. Fizična oseba in fizična oseba kot stečajni dolžnik imata enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto.
  • 273.
    VSL Sklep Cst 7/2024
    30.1.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00074654
    ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-3, 61, 61/1, 63, 63/1, 69, 69/1, 69/2, 69/5, 69/6, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 309.
    dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic - izrek sklepa o preizkusu terjatev - izločitvena pravica - skupno premoženje zakoncev - solastnina
    Vsebina odločitve glede pravne posledice priznane izločitvene pravice je odvisna od vrste premoženja, ki je predmet izločitvene pravice ter pravnega temelja za njeno pridobitev.

    309. člen ZFPPIPP sodišču nalaga, da s sklepom o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena upnica (so)lastnica te nepremičnine, saj je izvirno pridobila solastninsko pravico na navedeni nepremičnini.

    Ker izločitvena pravica ni bila prerekana, je kot nepotrebna odpadla odločitev sodišča prve stopnje (s tem pa tudi obrazložitev te odločitve), kdo bi moral v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. Enako velja tudi glede odločitve o ugovorih in o verjetno izkazanih terjatvah. V primeru, če je izločitvena pravica priznana, sledi v sklepu o preizkusu terjatev, glede na vrsto prijavljene in priznane izločitvene pravice, še ustrezna odločitev o pravni posledici iz 309. člena ZFPPIPP.

    Iz rednega poročila upravitelja izhaja, da je v obdobju poročanja potekal postopek vnovčevanja premoženja stečajnega dolžnika, ki je predmet izločitvene pravice, vendar pa do poteka roka za oddajo ponudb na naslov upravitelja ni prišla nobena ponudba. To pomeni, da premoženje stečajnega dolžnika, ki je predmet izločitvene pravice, v tem času ni bilo prodano. Izločitvena upnica zato izločitvene pravice, kljub zamudi roka za prijavo, ni izgubila.
  • 274.
    VSL Sodba II Cp 1592/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00073499
    ZFPPIPP člen 18, 49, 49/2, 49/4, 271, 271/1, 271/1-1, 271/2, 275, 276, 276/1, 277, 277/1, 278, 391, 391/1, 391/2. ZPP člen 324, 324/2. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 3, 83, 83a, 83a/1. SPZ člen 48, 48/2.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - postopek osebnega stečaja - izpodbojna pravna dejanja - pasivna legitimacija za izpodbijanje - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - uvedba stečajnega postopka - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
    Za izpodbojnost zadošča objektivni pogoj - zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika. ZFPPIPP v zvezi z objektivnim pogojem izpodbojnosti ne določa, da bi morala biti za zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase krivdno odgovorna druga pogodbena stranka.

    V primeru, ko je oseba prejela dolžnikovo premoženje brezplačno ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, se za izpodbijanje tovrstnih dejanj subjektivni element (vedenje o insolventnosti dolžnika) sploh ne zahteva (drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP). Poleg tega specialna določba o osebnem stečaju v drugem odstavku 391. člena ZFPPIPP določa, da so pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro ožje povezanih oseb, izpodbojna ne glede na izpolnjenost subjektivnega elementa.

    ZFPPIPP nima nobene določbe, ki bi govorila o tem, da lahko sprememba stanja ali vrednosti predmeta izpodbojnega pravnega dejanja kakorkoli vpliva na izpodbojnost pravnega posla. Neutemeljeno je sklicevanje na drugi odstavek 48. člena SPZ, ki govori o nastanku solastnine v primeru, ko graditelj gradi na nepremičnini v lasti druge osebe; toženka se je pri sporni nepremičnini vknjižila v zemljiško knjigo in tako na njej pridobila lastninsko pravico, torej je gradila na svojem, zato uporaba 48. člena SPZ ne pride v poštev.
  • 275.
    VSL Sklep Cst 16/2024
    25.1.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00073012
    ZFPPIPP člen 234, 234/4, 239, 239/1, 239/1-2.
    začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - pritožba družbenika
    Družbenik izpodbija domnevo insolventnosti. Z v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi sodišče prve stopnje ob odločanju še ni razpolagalo. V pritožbi navedena dejstva višje sodišče v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pritožnik svojih navedb in predloženih dokazov res podrobneje ni pojasnil, vendar višje sodišče kljub temu ocenjuje, da je ponudil trditve in dokaze za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika, ki so vzbudili dvom v dolžnikovo insolventnost. Še posebej zato, ker je bila predlagatelju dana možnost, da odgovori na trditve v pritožbi in na predlagane dokaze, pa je ni izkoristil.
  • 276.
    VSL Sklep Cst 17/2024
    25.1.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00078015
    ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4.
    postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano
    Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in če do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Dolžnik v svoji pritožbi ni navedel, da bi bilo kaznivo dejanje že izbrisano iz kazenske evidence, tako da niso podani zakonski pogoji za odpust obveznosti.
  • 277.
    VSL Sklep I Cpg 530/2023
    25.1.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00073015
    ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 224, 224/1.
    prekinitev postopka - stečajni postopek - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - solidarni dolžniki - navadno sosporništvo
    Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka za enega od tožencev prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni ali enotni sosporniki.

    Spisovni podatki v konkretnem primeru ne omogočajo zaključka, da sta toženca enotna sospornika. Po presoji pritožbenega sodišča ju je zato treba obravnavati kot navadna sospornika. Vsak navadni sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Tudi zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če torej nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se postopek po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine le glede sospornika v stečaju, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
  • 278.
    VSL Sklep Cst 12/2024
    25.1.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00075125
    ZFPPIPP člen 400, 400/8.
    postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - višina obveznosti - osebne okoliščine
    Res je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi same po sebi opravičevale skrajšanje preizkusne dobe, vendar pa je preizkusna doba, ki jo je določilo na podlagi prej veljavnega ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča predolga. Sodišče prve stopnje je dolžniku namreč določilo skoraj najdaljšo preizkusno dobo, pri čemer je dalo prevelik poudarek zgolj višini obveznosti, hkrati pa premajhno težo osebnim okoliščinam na strani dolžnika. Ne gre spregledati, da ima dolžnik hude duševne stiske in se aktivno zdravi pri psihiatru. Kljub temu, da mu je bil svetoval bolniški stalež, le-tega ni izkoristil, pač pa je še vedno zaposlen (in prejema minimalno plačo), predvsem zaradi preživninskih obveznosti do dveh otrok.
  • 279.
    VSC Sodba II Kp 42218/2019
    25.1.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00073841
    KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2. ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1
    poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - izvršilni naslov - poenostavljena prisilna poravnava - napotitev oškodovanca na pravdo
    Novejša sodna praksa se je ustalila pri stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne ustvarja učinkov pravnomočnosti in posledično ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov za izterjavo upnikove (oškodovančeve) terjatve je prejšnja sodna odločba, s katero je bila terjatev oškodovanca ugotovljena in dolžniku (obtožencu) naloženo plačilo, le učinek pravnomočnosti in izvršljivosti je zožen, kot izhaja iz okvirov potrjene poenostavljene prisilne poravnave. V procesni situaciji, ki je pred nami, torej že imamo izvršilni naslov za oškodovančevo terjatev do obtoženca, ki jo je znova uveljavljal v pričujočem kazenskem postopku, medtem ko je sodišče prve stopnje premoženjskopravnemu zahtevku s tega naslova pravno zmotno (delno) ugodilo.
  • 280.
    VSL Sklep Cst 18/2024
    25.1.2024
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00076059
    ZFPPIPP člen 224, 224/1, 292, 294, 294/1, 294/2, 321, 321/1, 321/2, 331, 356, 356/2, 374.
    načrt poteka stečajnega postopka - premoženje stečajnega dolžnika
    Premoženje stečajnega dolžnika ne obsega samo stvari oziroma lastninske pravice na stvareh, temveč tudi vse druge premoženjske pravice, katerih imetnik je stečajni dolžnik in katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>