upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo se je iztekel dne 23. 7. 2009, upravni organ pa je pritožbo, poslano z navadno pošto, prejel dne 28. 7. 2009, zato je bila vložena prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - odstranitev objekta - upravna izvršba s prisilitvijo - opozorilo
Iz besedila tretjega odstavka 148. člena ZGO-1 jasno izhaja, da se opozorilo na upravno izvršbo s prisilitvijo lahko nanaša le na del izpodbijane odločbe, v katerem je bila tožeči stranki naložena odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja in ne na del, v katerem ji je bila naložena ustavitev gradnje.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2012-2013 člen 23.
kmetijska okoljska plačila - zahtevek KOP - izplačilo ukrepa KOP - ekološko kmetovanje
Tožnikov zahtevek za izplačilo ukrepa KOP – sonaravna reja domačih živali, ki ga je uveljavljal z zbirno vlogo za leto 2008, je bil zavrnjen, ker je bilo med postopkom pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo, pri katerem je kupljena krma za živino, ni vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo.
Med strankama ni sporno, da je zgrajen prizidek v neskladju z gabariti, dovoljenimi v potrdilu o priglasitvi del z dne 21. 6. 1982, in da tožnik ni zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je bil ukrep odstranitve prizidka izrečen skladno z določbo drugega odstavka 153. člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - dokazna ocena
Ne upravni organ prve ne upravni organ druge stopnje se do dokazne vrednosti postavk gradbenega dnevnika in predvsem do morebitnega razhajanja teh postavk z zapisnikom o izvršbi nista opredelila, kar pomeni kršitev standarda skrbne presoje dokazov, ki bi lahko pripeljala do napačne odločitve v zadevi in zato pomeni bistveno kršitev upravnega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - sanacija senika - podbetoniranje podlage - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Upravni organ ni ugotavljal, kateri posegi so bili izvedeni, zato je tudi njegovo stališče, da je šlo za gradnjo objekta, za katera bi morala tožnica imeti ustrezna upravna dovoljenja, brez podlage.
Upravna organa bi morala v okviru ugotavljanja dejanskega stanja razčistiti, kaj pomeni podbetoniranje podlage, saj niti na podlagi tožničine izjave o izdelavi kamnitega podstavka niti navedbe v odločbi urbanističnega inšpektorja o podbetoniranju temeljev ne izhaja očiten sklep, da je tožnica za tak poseg morala odstraniti stari objekt.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana - začasna odredba - težko popravljiva škoda - poseg v družinsko življenje
Sodišče je na podlagi navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe ter ob upoštevanju predloženih dokazov ocenilo, da obstaja verjetnost, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve tožnikove družine, to pa predstavlja poseg v človekove pravice in svoboščine, kar pomeni, da je tožnik verjetno izkazal, da bi mu s prisilno izvršitvijo odločbe lahko nastala težko popravljiva škoda.
V izreku izpodbijane odločbe niso navedene podržavljene nepremičnine (z navedbo zemljiških parcel), na katere se nanaša odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo, zato izrek ne zadosti zahtevi po njegovi določnosti. Pri tem sodišče poudarja, da navedene nepravilnosti ni mogoče sanirati tako, da se manjkajoča vsebina izreka navede v obrazložitvi odločbe.
ZON člen 105, 105/1, 105a, 105a/1, 105a/9. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - rekonstrukcija dostopne poti - poseg v konfiguracijo terena - uničevanje in poškodovanje rastlin
Kot izhodišče rekonstrukcije je treba obravnavati obstoječi objekt in ne morda njegovo nekdanje dobro stanje in na tej podlagi zatrjevati, da gre le za obnovo. Če je zaradi opustitve vzdrževanja ceste po letu 1984 zaradi naravnih procesov prišlo do prekrivanja poti z zemljo in posledično njenega zaraščanja, kar izhaja tudi iz tožbenih navedb, in s tem do spremembe poti v smislu zmanjšanja njene funkcionalnosti do te mere, da ne zadostuje več načrtovanim potrebam za še ne zgrajenih pet stanovanjskih enot, je bilo s tem povzročeno stanje, ki zahteva ne le obnovo ceste, ampak njeno rekonstrukcijo. Da ta pomeni poseg v sedaj obstoječo konfiguracijo terena, v uničevanje oz. poškodovanje drevja in grmovja ter uničevanja podrasti, pa tožnik niti ne izpodbija.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/2-12, 150, 150/1, 150/1-3, 153, 153/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - sprememba namembnosti - hlev v stanovanjski hiši
Objekt je neskladno zgrajen tudi takrat, ko je njegova namembnost drugačna od tiste, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Če je za objekt že izdano uporabno dovoljenje, kar predpostavlja, da je gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, investitor pa mu nato spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja, se izreče inšpekcijski ukrep prepovedi uporabe objekta na podlagi 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice - zakupna pogodba
Objekt je zgradil pokojni A.A., ki je bil v času gradnje zakupnik predmetnega zemljišča ter mu je tožnik ob sklenitvi zakupne pogodbe za to zemljišče s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS na podlagi cenitve povrnil vlaganja v obravnavani objekt. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Poleg tega bi bile predpostavke za prenos lastninske pravice na tožnika izpolnjene le v primeru, če bi bil A.A. kot investitor objekta na tujem zemljišču postal lastnik tega objekta. Nihče namreč ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Zato zgolj prevzem objekta v uporabo zaradi sklenjene zakupne pogodbe (ki je po tožnikovih navedbah celo že prenehala) za zemljišča, na katerih objekt stoji, in finančna odmena investitorju za vlaganje v objekt ne morejo biti zadostna podlaga za sklep, da je tožnik investitorjev pravni in ne le dejanski naslednik.
CZS člen 37, 92, 96, 203, 215, 218, 220, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 361, 363, 365, 372, 878.
carina - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - kraj nastanka carinskega dolga - krajevna pristojnost carinskega organa za odločanje
V konkretnem primeru ni sporno, da blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu, tožeča stranka pa tudi ni predložila dokaza o zakonitem končanju tranzitnega postopka in o kraju oziroma državi, v kateri domneva, da so se zgodili dogodki, ki so povzročili nastanek carinskega dolga, zato je imel upravni organ po izteku dvomesečnega roka, odrejenega v pozivu tožeči stranki, pravico in dolžnost prevzeti krajevno pristojnost za vknjižbo carinskega dolga.
Tožnik v tožbi ne more uspešno navajati dejstev, ki jih ni navedel v upravnem postopku na prvi stopnji, razen če v tožbi (oziroma glede na 238. člen ZUP v pritožbi) za to navede utemeljene razloge.
Kolikor bi izvršitev inšpekcijske odločbe pomenila poseg v pravice tretjih, lahko tretje osebe v inšpekcijskem postopku zavarujejo svoje pravice z udeležbo v postopku, oziroma z zahtevo za vstop v postopek, ne more pa pravic tretjih oseb varovati tožnik.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe - pooblastila inšpekcije za okolje
Inšpektorica za okolje v konkretni zadevi ni opravljala zgolj splošnega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe in določb Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, saj je preverjala ustreznost ravnanja izvajalca dimnikarske službe pri opravljanju posamezne storitve te službe. V tem primeru pa gre že za opravljanje strokovnega nadzora nad izvajalcem dimnikarske službe, ki je v pristojnosti ministrstva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - gradnja na tuji nepremičnini
Investitor oziroma inšpekcijski zavezanec, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je dolžan nositi stroške sanacije, in sicer ne glede na to, ali je gradil na svoji nepremičnini ali na nepremičnini v lasti oziroma solasti tretjih oseb.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66, 66/1, 66/1-1. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sklicevanje na pritožbene navedbe - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - višina dopustne dozidave
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
Tožniki ne morejo uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi.
Višino dopustne dozidave, v sklopu splošnih pogojev (gradbena meja, stopnja pozidanosti) omejuje 44. člen PUP, ki določa, da so dopustne dozidave do višine obstoječega objekta oziroma največ P+3. To pomeni, da gradnja ne sme presegati višine obstoječega objekta, v nobenem primeru pa ne sme presegati etažnosti P+3.
nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev materialnega predpisa
Če je bila tožena stranka v dvomu, ali je tožeča stranka želela, da se postopek uvede na njeno zahtevo, ali pa je bila njena vloga zgolj pobuda za to, da se postopek začne po uradni dolžnosti, bi morala to dilemo odpraviti in v smislu 67. člena ZUP dati stranki vlogo v popravo.
ZDavP-2 širi uporabo nadzorstvene pravice v primerjavi z ZUP. V 88. členu namreč določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo, če je z njo prekršen materialni zakon. Četrti odstavek 274. člena ZUP pa dopušča uporabo tega pravnega sredstva (in ob tem le razveljavitev izdane odločbe, ne pa tudi odprave ali spremembe) zgolj v primeru, ko je materialni predpis z izdano odločbo očitno prekršen. Očitne kršitve materialnega predpisa ni mogoče enačiti s kršitvijo materialnega predpisa z obrazložitvijo, da ne gre za bistveno odstopanje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ustavitev postopka - nov postopek - načelo zaslišanja stranke
Inšpekcijski organ je svojo odločitev oprl na ugotovitve iz postopka, ki ga je pred tem ustavil in na dejstva, ki jih je kasneje v novem postopku ugotovil na podlagi dokazov, o katerih se tožnik ni imel možnost izjaviti. Ne iz obrazložitve izpodbijanih sklepov, ne iz listin v spisu pa ni razvidno, da bi bil tožnik o novem inšpekcijskem postopku sploh seznanjen do izdaje izpodbijane inšpekcijske odločbe.
Iz podatkov v upravnem spisu ali iz obrazložitve upravnih aktov niso razvidni razlogi za to, da bi v obravnavani zadevi šlo za odločanje v skrajšanem postopku. Celo nasprotno, dejstvo, da je inšpekcijski organ bistveno okoliščino za odločitev, tj. ali sta izvedeni frčadi novi, ugotavljal na podlagi fotografij, ki jih je pridobil kot „dokazni material“, kaže na to, da je v obravnavni zadevi dejansko odločal v rednem in ne v skrajšanem postopku. Poleg tega je bila izpodbijana odločba izdana več kot leto in pol po pričetku novega postopka ter več kot sedem mesecev po pridobitvi omenjenih fotografij, kar ne kaže na to, da bi bil postopek voden kot nujni in s tem skrajšani.
ZPNačrt člen 20, 20/1, 108, 108/2. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana člen 25.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - nepravilna uporaba predpisov
Toženka je tožnika z dopisom z dne 25. 8. 2011, torej po uveljavitvi Programa opremljanja MOL, obvestila o nameravani odmeri komunalnega prispevka za javno kanalizacijsko omrežje, izpodbijana odločba pa je bila nato izdana 16. 11. 2011. Ker pred navedenimi datumi ni opravila drugih dejanj, ki bi pomenila izvajanje postopka po uradni dolžnosti, je neutemeljeno stališče toženke, da je šlo za postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo Programa opremljanja MOL. Uporaba Odloka o komunalnem prispevku je zato nepravilna.
Pri odmeri ni mogoče uporabiti niti Programa opremljanja Vinterca. Iz Uradnih listov RS namreč ne izhaja objava odloka o Programu opremljanja Vinterca, zato navedeni program ni začel veljati in ga ni mogoče uporabljati v postopkih za odmero komunalnega prispevka.