spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedovoljene pritožbene novote – stroški postopka – načelo končnega uspeha – načelo krivde
Pritožbene trditve glede nepravilnega upoštevanja zneskov 46,00 EUR in 41,63 EUR so nedopustna pritožbena novota, ker ni izkazano, da jih brez krivde ni bilo mogoče podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064699
SZ-1 člen 23. SPZ člen 68, 115.
neplačani računi za dobavljeno toplotno energijo – spor majhne vrednosti – toplotna postaja – skupni del večstanovanjske stavbe – izklop iz sistema ogrevanja
Toženka je lastnica stanovanja, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjski stavbi in zato je v skladu z določbo 68. člena SPZ dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena skupne stvari, ki se nanašajo nanjo, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža. Posamezni etažni lastnik na takšno zakonsko obveznost z enostranskim ravnanjem/izjavo ne more vplivati.
upravljanje večstanovanjske stavbe - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - spremenjene okoliščine - plačilo stroškov upravnika - delitev stroškov s strani upravnika - substanciranje dokaznega predloga - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - metodološki napotek
V storitev upravljanja spada tudi evidentiranje akontativnih in drugih prihodkov ter poravnava obveznosti.
V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, ne pa, kadar je za stranke vsebinsko neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja).
Najemnik stanovanja mora uporabljati najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo in odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja.
SPZ člen 118, 118/2. SZ-1 člen 2, 2/5. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 271/2, 274, 275, 344, 347, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 365, 381, 421, 421/1.
upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe – občasne terjatve – zastaralni rok – izenačitev pravnega položaja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – subrogacija po zakonu – pravni interes – cesija – cessio legis – prehod terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zakonske zamudne obresti – procesne obresti
Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja, ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076381
SZ-1 člen 25, 25/4, 30, 30/1. OZ člen 197. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja večstanovanjske stavbe – upravnik – stroški računa za sanacijo fasade večstanovanjske stavbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače (1. odstavek 30. člena SZ-1). Plačilo stroškov upravljanja je torej njihova obveznost, ki temelji na zakonu. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da sodijo stroški sanacije fasade med stroške upravljanja oziroma vzdrževanja večstanovanjske stavbe (4. odstavek 25. člena SZ-1).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064670
SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 29/3, 34, 35, 62, 68. OZ člen 73. SPZ člen 118. ZIZ člen 272, 272/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – etažni lastniki – način odločanja etažnih lastnikov – redno upravljanje – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pooblastila upravnika – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – upravnik – pooblastilo upravnika za sklenitev pogodbe – umik soglasja etažnih lastnikov
Vsaka izboljšava na večstanovanjski hiši še ne predstavlja posla, ki presega okvir rednega upravljanja, če ga je mogoče opredeliti kot potrebnega za zagotavljanje pogojev bivanja, ali če se na ta način le vzpostavlja ali ohranja osnovni namen delovanja večstanovanjske stavbe.
Tudi če upravnik ne bi imel posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe z drugotoženo stranko, kot je to posebej navedeno v obrazložitvi soglasja etažnih lastnikov, je bil dolžan z drugotoženo stranko skleniti pogodbo, ker je na podlagi 1. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ dolžan izvajati sklepe etažnih lastnikov.
Umik soglasja devetindvajsetih etažnih lastnikov nima pravnega učinka, ker je bilo v postopku izdaje začasne odredbe izkazano s stopnjo verjetnosti, da je bila o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, sprejeta odločitev etažnih lastnikov v skladu z določbami SZ-1, zato odločitev zavezuje vse etažne lastnike, tako tiste, ki so podpisali soglasje, kot tiste, ki soglasja niso podpisali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083141
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 386.
nedenarni zahtevek – odpoved najemne pogodbe – izpraznitev nepremičnine – prekinitev postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka – postopek osebnega stečaja – procesna sposobnost – poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju
Nedenarni zahtevek na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev in izročitev nepremičnine na obseg stečajne mase ne vpliva, tožena stranka glede tega zahtevka tudi ni izgubila poslovne sposobnosti, niti ni ta omejena. V tej zadevi ima torej toženka, ne glede na začet postopek osebnega stečaja, popolno procesno sposobnost in stečajni upravitelj nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka tako, glede na obrazloženo, nima vpliva na tek tega pravdnega postopka, zato razlogov za prekinitev postopka ni.
ZPP člen 155, 155/1, 226, 226/4, 226/5, 339, 339/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – povrnitev stroškov upravniku – izračun deležev – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – postopek v sporih majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obsežna listinska dokumentacija – stroški postopka – odgovor na pritožbo
Za sklepčnost tožbe, s katero upravnik zahteva povrnitev stroškov od lastnika posameznega dela, zadostuje, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažne lastnike, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine oziroma sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (vprašanje utemeljenosti zahtevka.
Pritožnik nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so listine obsežne in nepregledne, in s tem očita nepravilno presojo pogojev za uporabo pooblastila sodišča, ki ga določa 4. in 5. odstavek 226. člena ZPP. S tem se sklicuje na obstoj relativne bistvene kršitve določb postopka, ta pa ni predmet pritožbenega preizkusa v postopku v sporu majhne vrednosti.
SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – status upravnika – dokazovanje – dokazno breme – pritožbeni razlogi – uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožniki uveljavljajo kršitev pravil o dokaznem bremenu in uporabo previsokega dokaznega standarda za izkaz statusa upravnika v primerjavi s pavšalnimi ugovori toženca. Obe procesni kršitvi, ki jih je sodišče prve stopnje dejansko zagrešilo, sta relativnega značaja, zato jih pritožbeno sodišče glede na izrecno določilo 458. člena ZPP ni moglo upoštevati. Tožniki v postopku ne uveljavljajo kršitve pravice do izjave iz 8. točke 2. dostavka 339. člena ZPP, čeprav sodišče v zvezi s statusom upravnika ni izvedlo vseh predloženih dokazov. Ker pa te kršitve, ki sicer sodi med kršitve iz 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč le v okviru pritožbenih navedb, tudi slednje ni moglo upoštevati.
USTAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064691
URS člen 23. SZ člen 118. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/3, 299/4, 299/7, 310, 330, 330/3, 331.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – začetek stečajnega postopka – objava oklica o začetku stečajnega postopka – prenehanje izločitvene pravice – napotitveni sklep – pravnomočen napotitveni sklep – prekinitev pravdnega postopka – lastninska pravica – pravica do sodnega varstva lastninske pravice
V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da je bila izločitvena pravica prerekana in da bo s prodajo nepremičnine, na kateri je prijavljena izločitvena pravica, dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek z navedbo, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na izviren način. Ker pa pravice ni uveljavljala v roku za prijavo terjatev iz 1. in 3. odstavka 299. člena ZFPPIPP, je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njena izločitvena pravica samo zaradi tega prenehala (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ta namreč preneha šele s prodajo premoženja (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP).
Zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava je sodišče tožnici odvzelo pravico do varstva lastninske pravice v pravdnem postopku. Kakšne posledice pa bo imelo v stečajnem postopku dejstvo, da tožnica v tridesetdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, bo odločalo sodišče v stečajnem postopku. V konkretnem pravdnem postopku sodišče odloča le o obstoju lastninske pravice. Dokler ni ugotovitev, da je bila nepremičnina, ki je predmet pravde, v stečajnem postopku prodana in je torej kupec kot tretji pridobil lastninsko pravico na originaren način, tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, zgolj na podlagi dejstva, da je pritožnica zamudila tridesetdnevni rok za nadaljevanje postopka, ni mogoče zavrniti.
spor majhne vrednosti – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – lastništvo stanovanja – obvestilo o spremembi lastništva – solastnina
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da sta toženca dolžna kriti sporne stroške upravljanja le v sorazmerju z velikostjo solastninskega deleža na nepremičnini, ki je v tem obsegu sodil v zapuščino. Sklicevanje tožeče stranke na drugačne lastne evidence, po katerih naj bi bil pokojnik edini lastnik zadevnega stanovanja, ter da niti sam niti dediča niso obvestili tožeče stranke o spremembi lastništva, na odločitev ne more v nobeni smeri vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073537
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/1-5, 59. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – terjatve upravnika – pooblastila upravnika – poslovna stavba – položaj upravnika – obratovalni stroški – izterjava obratovalnih stroškov – neupravičena pridobitev – stroški vodenja rezervnega sklada – pogodba o upravljanju – aktivna stvarna legitimacija upravnika
Zgolj dejstvi, da je tožeča stranka upravnik stavbe in da je izdelala obračun obratovalnih stroškov v smislu 59. člena SZ-1, njene aktivne stvarne legitimacije ne izkazujeta. Tožeča stranka bi lahko aktivno legitimacijo pridobila s pogodbo o upravljanju, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja oziroma, v kolikor etažni lastniki nanjo niso prenesli materialnopravnih upravičenj, če je stroške založila iz lastnih sredstev.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083041
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 451, 452, 458, 458/1.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – protispisnost – sklepčnost tožbe – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – stroški obratovanja in upravljanja
Za sklepčnost tožbe zadostuje, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažne lastnike, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od (sklepčnosti) ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (vprašanje utemeljenosti zahtevka).
Čim je toženec ugovarjal izračunu ene od postavk stroškov, bi tožnik moral najmanj zanjo navesti znesek, ki ga je plačal dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženca. Šele v takem primeru sodišče lahko preizkusi pravilnost obračuna med strankama spornega stroška in odloči o zahtevku.
neupravičena obogatitev – cesijska pogodba – prenos upravljanja – upravnik – aktivna leigitmacija – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Družba L. L. ni bila upravnik in zato ni bila dolžna plačati računov dobaviteljev oziroma za plačilo zalagati svojih sredstev. Plačala je torej nekaj, kar ni bila dolžna, tega pa ji toženka zato tudi ni bila dolžna vrniti. Terjatve do toženke ni pridobila in je zato ni mogla s cesijsko pogodbo prenesti na družbo L. (tožnico).
DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064701
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – stanovanje kot skupno premoženje – darilo – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor izključne lastnine – izviren način pridobitve lastninske pravice
Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.
Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.
Postopek se je začel na podlagi izvršbe na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke bi morala tožeča stranka obrazložiti višino vtoževanega zneska tako, da bi navedla, kako se računi v zvezi z dobavljeno vodo delijo med konkretne objekte in med uporabnike/stanovalce teh objektov ter na kakšen način oziroma po kakšnem ključu so bili ti stroški obračunani za posamezen objekt ali posameznega uporabnika (in med njimi toženko) in za ta obračun predložiti ustrezne dokaze. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu pravilno materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek. Zgolj sklicevanje na predložene listine, brez ustrezne trditvene podlage in obrazložitve višine posameznih vtoževanih zneskov, ne zadostuje za ugoditev tožbenemu zahtevku.
SZ-1 člen 70, 71, 71/2, 72, 81. OZ člen 393, 393/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana člen 19, 19/3.
dobava vode – trditveno breme dobavitelja – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – poravnava zapadlih obveznosti – deljive obveznosti – prepoved dogovora o solidarni odgovornosti etažnih lastnikov
Ne glede na to, da je tožnica račune izdajala upravniku (ta pa je obračunani strošek razdeljeval med etažne lastnike in glede na prejeta plačila tudi izpolnjeval obveznost do tožnice kot dobaviteljice), je še vedno etažni lastnik tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba, od katere lahko tožnica terja plačilo v sodnem postopku. To pa mu posledično daje tudi pravico, da v morebitnem sodnem postopku uveljavlja vse ugovore iz tega materialnopravnega razmerja, torej tudi ugovore, ki se nanašajo na višino dolgovanega zneska.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076306
SZ-1 člen 106, 106/6.
odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primernost drugega stanovanja – pravdni postopek – nepravdni postopek
Tožniki upravičeno opozarjajo, da sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo 6. odstavka 106. člena SZ-1, ni utemeljeno. Omenjeni člen lastniku omogoča odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov pod pogojem, da najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti takšnega drugega stanovanja pa se o tem odloča v nepravdnem postopku. V takšnem postopku se torej odloča „zgolj“ o primernosti drugega stanovanja in ne o sami pravici do takšnega stanovanja. V konkretnem primeru tožniki pravico do primernega stanovanja ne uveljavljajo v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, ampak na podlagi drugih določb SZ-1. Ali ta njihova pravica (oziroma v zvezi z njo postavljeni zahtevki) v razmerju do toženca sploh obstoji, pa bo moralo presoditi sodišče v pravdnem postopku.