prekoračitev hitrosti v naselju - domneva odgovornosti lastnika vozila - priznanje prekrška
Storilec je v ZSV zatrjeval, da je vozila A. A. ter priložil njeno podpisano izjavo, v kateri prekršek priznava. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je ob verodostojni izpovedi priče A. A., da je ona vozila kritičnega dne v dvomu glede obravnavanega dejstva, da naj bi storilec kot lastnik vozila storil obravnavani prekršek. Prekrškovni organ je ob predložitvi zadeve sodišču priložil tudi povečavo fotografije voznika. Iz razlogov izpodbijane sodbe opredelitev sodišča prve stopnje do tega dokaza ne izhaja, prav tako iz listin v spisu ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje s A. A. izrecno razčistilo, ali je na predloženi povečavi fotografije res ona. Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 se tako izkažejo za utemeljene.
Ob tem, ko se določba 5. alineje petega odstavka 50. člena ZCestn sklicuje na določbo sedme alineje prvega odstavka 42. člena, iz katere izhaja, da mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi, je zaključiti, da gre za blanketno normo.
Kdaj je registracija skladna s predpisi nam povedo druge določbe ZCestn, konkretno določba 27. člena, ki v četrtem odstavku določa, da cestninski zavezanec uporablja OBU napravo med vožnjo po cestninski cesti na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
Splošni akt iz 21. člena ZCestn je Splošni akt o cestninjenju in le ta preverjanje delovanja naprave DarsGo ureja v podpoglavju 6.2.2.4.
Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je za uresničitev storilčeve pravice do obrambe potrebno storilcu v zvezi njegovega protipredpisnega ravnanja očitati konkretne dejanske okoliščine. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče poudarja, da se ta zahteva ne nanaša na konkretizacijo vzroka, zaradi katerega ni stekla mikrovalovna komunikacija3, saj tega vzroka prekrškovni organ pri prekrških, ugotovljenih s tehničnimi sredstvi, niti ne more vedeti, kot izpostavlja tudi sama pritožba, temveč se zahteva nanaša na očitek opustitve izvedbe zahtev iz četrtega odstavka 21. člena ZCestn, to je v konkretnem primeru opustitev preverjanja pravilnosti OBU naprave in opustitev odprave nepravilnosti delovanja OBU naprave na prvi cestninski uporabniški točki.
Ko torej iz trditev in dokazov, priloženih k pritožbi izhaja, da je storilec servisnemu centru A. poslal določene dokumente, pri čemer je prvo sporočilo bilo poslano dne 27. 1. 2022, iz s strani tujega prekrškovnega organa priložene odločbe z dne 20. 7. 2022 pa izhaja, da bi te podatke moral posredovati do dne 22. 2. 2022, pri tem pa iz potrdila z dne 2. 3. 2023 ni jasno, na koga se potrdilo nanaša oziroma kateri osebi (pravni ali fizični) je bila izrečena denarna kazen, je pritožnik uspel vzbuditi dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.
URS člen 22. ZP-1 člen 55, 63, 63/5, 65, 65/9, 155, 155/2.
enako varstvo pravic - hitri postopek o prekršku - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - pravica do zagovora
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku na podlagi devetega odstavka 65. člena ZP-1 ugotoviti, da storilcu pred izdajo odločbe o prekršku ni bila dana možnost podati izjavo o spremenjenem očitku in bi moralo to kršitev odpraviti tako, da bi storilcu omogočilo, da poda izjavo, kar pomeni, da bi mu moralo zagotoviti pravico do zagovora.
ZP-1 člen 61, 62, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
prekoračitev hitrosti vožnje - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obstoj dvoma - odgovornost storilca - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazna ocena verodostojnosti prič
Glede (ne)verodostojnosti priče - storilčeve soproge pritožbeno sodišče opozarja, da je sorodstveno razmerje s storilcem vsekakor razlog za posebej pozorno presojo verodostojnosti priče, vendar pa zgolj ta okoliščina ne more biti zadosten razlog za odrekanje verodostojnosti izjave priče. Zavrnitev verodostojnosti izpovedi priče z utemeljitvijo, da naj bi zaradi sorodstvenih razmerij bila njena naklonjenost storilcu pričakovana, verodostojnost njenega pričanja pa zaradi tega bistveno zmanjšana, ni ustrezna, če razen sorodstvenega razmerja ni drugih tehtnih razlogov za dvom v verodostojnost priče.
ZIN člen 32, 32/1, 33, 33/2. ZVPoz člen 35, 35/4, 35/6, 62, 62/1, 62/1-4. ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2.
postopek o prekršku - postopek inšpekcijskega nadzora - namen postopka - isti historični dogodek - ukrepanje inšpekcijskih organov - pristojnost inšpektorja - opozorilo - uvedba postopka o prekršku - izrek sankcije za prekršek - opomin
Pri nadzornih postopkih in postopkih o prekršku gre za dva različna postopka, ko je treba izdati ob zaključku postopkov o istem dejanskem stanu dva različna akta; pri nadzornih postopkih je delovanje inšpektorata preventivno in gre za regulativni nadzor, ki je namenjen zagotavljanju spoštovanja določb ZVPoz, medtem ko so postopki o prekršku, ki jih vodi inšpektorat, usmerjeni v kaznovanje storilcev prekrškov in sledijo varstvu širših družbenih vrednot oziroma interesov. Storilec, ki mu je v skladu z določbo 33. člena ZIN izrečeno opozorilo, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z istim ravnanjem v istih časovnih in krajevnih okoliščinah in inšpektoratu zaradi preventivnega delovanja kot nadzornemu organu ni onemogočeno, da v isti zadevi deluje tudi kot prekrškovni organ.
V konkretnem primeru je inšpektor storilki v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZIN izrekel opozorilo, da gasilniki niso vzdrževani v skladu z določili proizvajalca ter ji določil rok za odpravo te nepravilnosti. Storilka je ugotovljeno nepravilnost v določenem ji roku odpravila, inšpektor pa ji je zaradi ugotovljene kršitve četrtega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 35. člena ZVPoz nato izdal tudi plačilni nalog. Ne v določbah ZIN, ne v določbah ZP-1 ni podlage za razlago, za kakršno se zavzema storilkin zagovornik v pritožbi, da bi se postopek o prekršku lahko uvedel le pod pogojem, da storilka do izteka roka, določenega za odpravo nepravilnosti, le-teh ne bi odpravila. Iz tretjega odstavka 33. člena ZIN izhaja, da če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom, to pa so ukrepi, ki jih ZIN ureja v 34., 35. in 36. členu. Postopek o prekršku pa ni drug ukrep v skladu z ZIN, ki bi ga lahko inšpektor izrekel, ampak je poseben postopek, ki ga ureja ZP-1 in se ga tudi izvede v skladu z njim. Tudi sicer ne iz določbe prvega odstavka 32. člena ZIN ne iz določb ZP-1 ne izhaja, da bi bil začetek postopka o prekršku pogojen z neizpolnjevanjem ukrepov, ki jih je inšpektor izrekel v skladu z ZIN.
DELOVNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00071993
URS člen 25. ZP-1 člen 57, 57/1, 65, 65/5, 66, 66/2, 114, 114/4. ZFU člen 17, 95, 95/1, 95/1-2.
pravica do pravnega sredstva - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - prekluzija - postopek pred prekrškovnim organom - prekluzija v pritožbenem postopku - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Le pravilen in popoln pravni pouk o prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov lahko povzroči prekluzijo pri uveljavljanju pravice do pravnega sredstva.
ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZMV-1 člen 4, 6. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dokazi in dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonski znaki prekrška - metode razlage predpisa - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - dovoljenost ravnanja - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - oblika krivde - homologacija vozil - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - načelo zakonitosti - način uporabe
Zakonski znak prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP torej ni zgolj uporaba elektronske naprave, ampak tudi način uporabe, ki mora biti v konkretnem primeru takšen, da zmanjšuje ali bi lahko zmanjševal slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. To pomeni, da je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja potrebno presoditi dva sklopa odločilnih dejstev: (i) dejstva, ki dokazujejo ravnanje z elektronsko napravo oziroma uporabo te naprave in (ii) dejstva, iz katerih izhaja, da je bila elektronska naprava uporabljena na način, ki je zmanjševal ali bi lahko zmanjševal kršiteljevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
ZNB člen 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 31/2-1, 57, 57/1, 57/1-8. Odlok o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu (2021) člen 2. ZUVPNB člen 1, 2, 2/1, 2/2.
pogoj PCT - testiranje zaposlenih - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni - pogoji za ustavitev postopka
V 2. členu ZUVPNB, ki določa materialne pogoje za določitev prekrškovnih postopkov, na katere se nanašajo določbe tega zakona, ni naveden storilki očitan prekršek iz 8. točke prvega odstavka 57. člena ZNB, zato niso podani zakonski pogoji za ustavitev postopka o prekršku zoper storilko na podlagi določb ZUVPNB.
ZCestn člen 2, 2/1, 2/1-16, 6, 6/1, 37, 37/1, 37/13, 42, 42/1, 42/1-1, 46, 46/1, 46/1-3, 50a, 50a/1. Splošni akt o cestninjenju (2021) točka 10.2, 10.2/4, 10.2/5, 10.2/6.
zakonski znaki prekrška - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - vinjeta - plačilo cestnine - registrska tablica
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZCestn se za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta plača cestnina. ZCestn v prvem odstavku 37. člena določa, da se cestnina za določen čas plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM, v četrtem odstavku pa določa, da cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred ter da je elektronska vinjeta vezana na registrsko označbo in državo registracije vozila. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred. Pomen izraza elektronska vinjeta pa ZCestn opredeljuje v 16. točki prvega odstavka 2. člena in določa, da je elektronska vinjeta na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste. Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da je storilec izpolnil zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata. Elektronska vinjeta se namreč nanaša na registrsko označbo in državo registracije vozila, in čeprav je storilec imel časovno veljavno vinjeto za cestninski razred, v katerega sodi njegovo vozilo, ta ni bila izdana na registrsko označbo njegovega vozila, zato le-to ni imelo pravice do uporabe cestninske ceste.
Splošni akt o cestninjenju zgolj natančneje predpisuje način izdaje oziroma nakup elektronske vinjete (trinajsti odstavek 37. člena ZCestn), predvsem z namenom, da bi se minimalizirale možne napake pri samem nakupu, kar pa je predvsem v korist oziroma ščiti kupca elektronske vinjete. Nikakor pa Splošni akt o cestninjenju v nobeni od svojih določb ne vzpostavlja oziroma ne določa odgovornosti za prekršek, zato so vse v tej smeri podane pritožbene navedbe neutemeljene. Kazenske določbe vsebuje zgolj ZCestn, in sicer določa prekrške zaradi kršitve določb o cestninjenju, v konkretnem primeru zaradi uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete, ne določa pa prekrška zaradi pomot pri vnašanju podatkov pri nakupu elektronske vinjete.
Kar se tiče podpisa potrdila za pregled vnesenih podatkov, stranka s podpisom prevzame zgolj odgovornost za pravilnost podatkov in posledice, če so podatki nepravilni. Posledica vnosa nepravilnih podatkov pa je lahko zgolj to, da vinjeta, ki jo je stranka kupila, ne bo ustrezala registrski označbi ali cestninskemu razredu vozila, ki ga vozi, zaradi česar njeno vozilo ne bo imelo pravice do uporabe cestninske ceste. S temi določbami pa Splošni akt o cestninjenju ne vzpostavlja odgovornosti za prekršek. Prekršek stranka stori šele tedaj, če s takšno vinjeto uporablja cestninsko cesto.
Glede na to, katere evidence je prekrškovni organ dolžan voditi in vzdrževati (46. člen ZCestn), med drugim evidenco prodanih elektronskih vinjet (3. alineja prvega odstavka 46. člena ZCestn), sistem lahko opozori na napako pri nakupu vinjete zgolj v primeru, če se kupi vinjeta za registrsko označbo, za katero je že bila prodana. Ni pa v določbah ZCestn pogojev za vzpostavitev sistema, ki bi opozoril na nakup vinjete za neobstoječo registrsko številko v Republiki Sloveniji. Iz prvega odstavka 46. člena ZCestn ne izhaja, da prekrškovni organ vodi in vzdržuje tudi evidenco registriranih vozil v Republiki Sloveniji.
Ni dvoma, da je storilec s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata, saj je cestninsko cesto uporabljal, pri čemer pa za uporabo te ceste ni imel veljavne elektronske vinjete, torej vinjete, ki bi bila vezana na registrsko označbo vozila, ki ga je uporabljal.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00072283
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 46, 46/6.
zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče pri odločanju ni absolutno vezano na dokazne predloge strank, vendar mora zavrnitev dokaznega predloga razumno obrazložiti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00072660
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 37, 37/5.
zahteva za sodno varstvo - zaslišanje priče - zagovor - načelo proste presoje dokazov
Kot dokaz v postopku o prekršku šteje tudi osebna zaznava policisdta oziroma njegovo pričevanje o tem, kaj je z lastnimi čutili zaznal. V dokaznem smislu gre za izjavo priče, ki je v skladu s procesnim pravom nedvomno dovoljen dokaz. Prav tako se kot dokaz šteje tudi izpovedba oziroma zagovor storilca. Tako držijo pritožbene navedbe, da je tudi storilčeva izjava dokaz v postopku, kar pa ne pomeni, da bi moralo sodišče na podlagi tega šteti, da je resnično zgolj tisto, kar v svojem zagovoru trdi storilec.
Odločilna dejstva se ugotavljajo z izvajanjem dokazov, lahko pa tudi s sklepanjem o njihovem obstoju, na podlagi indicev, ki v tem primeru predstavljajo logični argument. Posredni dokazi - indici, praviloma dopuščajo več kot eno razlago, zato mora sodišče, kadar ne razpolaga z neposrednimi dokazi, presojati obstoj odločilnih dejstev s sklepanjem na podlagi indicev in svojo presojo obrazložiti.
Če sodišče vrednoti indice, ki so vezani en na drugega (indic temelji na drugem indicu), ko gre torej za verigo indicev, obdolžencu krivda ne bo dokazana, če ga ne bremeni zaključen krog indicev, ali če indici niso trdni, oziroma ko gre za tako imenovane slabe indice. Negotovost posameznih indicev se multiplicira, saj se skupna dokazna moč zmanjšuje.
priznanje tuje sodne odločbe - dejansko stanje - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb
Pritožnik zatrjuje, da je bil kot odgovorna oseba soočen z nekonkretiziranimi podatki o času storitve prekrška, saj je prekrškovni organ navajal obdobje od 16. 2. 2022 do 3. 3. 2022. Vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa z dne 3. 5. 2022, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena dne 12. 7. 2022.
zahteva za sodno varstvo - nasprotje med izrekom in razlogi
Ko sodišče odloča o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, mora odločiti v celoti, če le delno ugodi zahtevi za sodno varstvo, jo mora v preostalem delu zavrniti kot neutemeljeno.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo obrambno tezo, da je bil obdolženec v dejanski zmoti glede nastopa pravnomočnosti odločbe o prekršku. Pravilno je ugotovilo, da je obdolženec bil seznanjen s plačilnim nalogom in odločbo o prekršku ter je torej vedel za okoliščino predhodne kaznovanosti, vendar je kljub temu na to vprašanje v razpisnih pogojih odgovoril negativno in zato neresnično.
Neznatnost prekrška ni utemeljena že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, ki nastanejo bolj ali manj redno pri storitvah prekrškov, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim sodišče pripiše posebno težo. Obdolženec odgovorna oseba se je zavedal predkaznovanosti, pa je kljub temu v zvezi s tem v ponudbi dal neresnično izjavo in mu je bilo vseeno za posledico, ki je bila odkrita šele s posredovanjem neizbranega ponudnika in je imela škoden vpliv na izvedbo javnega naročila.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - oddaja brez javnega razpisa - odgovorna oseba - malomarnost - načelo zakonitosti - uporaba milejšega predpisa - zaslišanje obdolženca - pisni zagovor obdolženega - opomin - milejši predpis
Očitek o razdelitvi javnega naročila je konzumiran v ravnanju, ki predstavlja zakonske znake prekrška oddaje javnega naročila brez izvedenega postopka in gre torej za prekršek, ki je bil storjen v navideznem idealnem steku s kršitvijo drugega dela določbe četrtega odstavka 24. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona, razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Kršitev te določbe je lahko storjena s katerokoli obliko odgovornosti.
Razdelitev javnega naročila pod pogoji iz četrtega odstavka 24. člena ZJN-3 je dopustna le, če je utemeljena z objektivnimi razlogi. Obstoj objektivnih razlogov je potrebno razlagati restriktivno, predvsem pa morajo biti takšni, ki so izven sfere naročnika in na katere naročnik ni mogel imeti nikakršnega vpliva.
Pomanjkanje strokovnega znanja o pravilih javnega naročanja, neizkušenost in vodenje tehničnega oddelka ne izključujejo nezavestne malomarnosti.
Temeljno pravilo načela zakonitosti je, da se uporabi zakon, ki je veljal v času storitve prekrška, retroaktivnost novejšega zakona pa se uporabi le, če je za storilca milejši. Kadar dejanje izpolnjuje zakonske znake prekrška tako po prejšnjem predpisu, kot tudi po spremenjenem predpisu in je zanj predpisana enaka sankcija, potem velja pravilo uporabe zakona, ki je veljal v času storitve prekrška in sodišče uporabi ta zakon ter odloči o prekršku, ki je veljal v času storitve le tega. Načelo uporabe milejšega predpisa pa ne zahteva, da bi sodišče moralo presojati, ali spremenjeni predpis drugače vpliva na uporabo splošnih pravil za določitev sankcije in za njeno odmero.
Obstoj zgolj subjektivnih okoliščin ne opravičuje izreka opomina. Okoliščina, da je šlo za izredno nujnost, pa tudi ni posebna olajševalna objektivna okoliščina.
ZPrCP člen 101, 101/3, 103/3-3, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2, 68, 157, 157/3.
načelo materialne resnice - ustavitev vozila - razlogi za izstop
V pritožbi storilec zatrjuje, da je iz avta izstopil zaradi astmatičnega napada, ker je rabil Ventolin, ki je bil v zadnjem delu avtomobila ter za svoje trditve sodišču predlaga, da si pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo. S takimi navedbami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Poleg tega zgoraj povzete pritožbene trditve in v pritožbi predlagani dokazi (naj si sodišče pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo) predstavljajo pritožbene novote, saj storilec ni verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1). Kot take so za pritožbeno sodišče neupoštevne in jih zato pritožbeno sodišče ni presojalo v smeri kršitve načela materialne resnice.