začasni odvzem vozniškega dovoljenja - začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja - spremenjena sodna praksa - materialni pogoj - utemeljen sum - prekrški zoper varnost cestnega prometa - enaka obravnava - prepoved nadaljnje vožnje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - izvršitev kazni za prekršek
Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu z določbo 113.a člena ZP-1 je torej zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa, odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena, zato ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji in tujimi vozniškimi dovoljenji.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034027
ZP-1 člen 55a, 55a/4, 55a/5, 57c. ZPrCP člen 105, 105/4, 107, 107/2, 107/9, 107/12.
enotni postopek - postopek o prekršku - polovično plačilo globe - napoved pritožbe zoper sodbo - nedovoljena pritožba - vožnja pod vplivom alkohola - odklon preizkusa alkoholiziranosti - uživanje alkohola po prometni nezgodi
Sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je obdolžencu določilo globo za vsak posamezni prekršek, mu nato v skladu s 27. členom ZP-1 izreklo enotno globo v višini seštevka posamezno določenih glob in ga v drugem odstavku pravnega pouka prepisa izreka sodbe (l. št. 46 – 48) poučilo, da lahko v primeru, če zoper sodbo v delu, ki se nanaša na prekrške pod točkami 2., 3. in 4. izreka te sodbe, ne napove pritožbe, plača polovično globo, ki jo mora plačati v roku osmih dni po izteku roka za pritožbo. Iz takega pravnega pouka je povsem jasno za koliko bo znižana enotna globa v primeru, če se obdolženec odloči, da se glede katerega od posameznih prekrškov ne bo pritožil in so pritožbeni očitki o dvoumnem in nedefiniranem pravnem pouku neutemeljeni.
Domnevo iz drugega odstavka 107. člena ZPrCP o naknadnem strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom je mogoče uporabiti le v primeru, ko gre za preizkus alkoholiziranosti voznika, ki je bil ustavljen med vožnjo, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je torej preizkus z elektronskim alkotestom bil odrejen in opravljen dosti kasneje na obdolženčevem domu in ko je obdolženec celo izjavil, da je alkohol užival po vožnji. V takem primeru gre za situacijo iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki določa, da neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, policist mora odrediti strokovni pregled. Brez strokovnega pregleda in naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja izvedenca toksikologa ni mogoče zanesljivo ugotoviti koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034349
ZPrCP člen 99, 99/10, 107, 107/12.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost odredbe o pregledu - vožnja pod vplivom mamil - odklon strokovnega pregleda
Dokazni postopek pa je, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča pokazal, da je pri obdolžencu bil s strani poslujoče policistke v preliminarnem postopku zaznan vertikalni drget oči in vertikalni drget oči v končnih položajih, pri čemer pa je bil njegov izgled oči normalen. Obramba je tekom postopka ves čas dokazovala, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, da sta oba simptoma posledica predpisane terapije z zdravili Dexamono in Maxitrol. Zato je v skladu s pritožbenimi napotki v tej smeri prvo sodišče to temeljito raziskalo in na podlagi dopolnitev izvedenskih mnenj izvedenca oftalmologa dr. S. T. zanesljivo izključilo, da bi obe, s strani policistke zaznani okoliščini, ki sta bili podlaga za sklep o obstoju suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, bili posledica predpisane terapije obdolžencu z navedenima zdraviloma. Zato se tudi ni mogoče strinjati s pritožbo, da policistka P. M. ni imela zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda, čeprav pa se je strinjati s pritožbo, da pa je policistkino poslovanje že ob samem začetku (posnetki s Provido) in tudi glede hitrega testa bilo nedosledno. Vendar pa ne do te mere, kot trdi pritožba, da bi njeno nadaljnje poslovanje, ko je zaradi zaznave vertikalnega drgeta obdolženčevih oči in vertikalnega drgeta oči v končnih položajih odredila strokovni pregled, kar posplošeno lahko označili za arbitrarno, kot neutemeljeno trdi pritožba in da naj bi policistka na ta način želela na vsak način opravičiti svoje nezakonito poslovanje.
dopustni pritožbeni razlog - dejansko stanje prekrška - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
V postopku priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le pogoje za dopustnost izvršitve ter popolnost predloga za priznanje in izvršitev, storilka pa s pritožbenimi navedbami, da nikoli ni prejela poziva prekrškovnega organa naj sporoči, kdo je vozil vozilo in da se dejansko vozilo ni moglo nahajati na tistem kraju, kot je navedeno v odločbi, smiselno zatrjuje, da prekrška, kot se ji očita z odločbo pristojnega organa države izdaje, ni storila, s čimer dejansko napada pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kot izhaja iz odločbe o prekršku tujega prekrškovnega organa. Ker pa je odločba pristojnega organa državne izdaje pravnomočna in izvršljiva, so te pritožbene navedbe neupoštevne.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00032784
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 107, 107/3, 107/12, 23, 23/4.
zaseg motornega vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odklon preizkusa alkoholiziranosti
Zaseg vozila je namreč ukrep, s katerim se obdolžencu preprečuje nadaljnja uporaba tega vozila v primeru, ko je izkazano, da bi z udeležbo v cestnem prometu hudo ogrožal varnost cestnega prometa. Te nevarnosti ni mogoče odpraviti tako, da se avtomobil zaupa drugi osebi oziroma se ji dovoli, da vozilo odpelje, saj to v ničemer ne preprečuje obdolžencu, da ne bi vozilo tudi v nadalje uporabljal. Obdolženec bi ob zavedanju, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, v vsakem primeru moral odkloniti prošnjo Š., da jo pelje na policijsko postajo, ne glede na to, ali se je zavedal oziroma sumil, da bo ovaden zaradi domnevnega kaznivega dejanja tatvine ali ne. Upravičen razlog za odklon preizkusa z elektronskim alkotestom je lahko le zdravstveno stanje ali drug s tem povezan objektivni vzrok, zaradi katerega udeleženec cestnega prometa ne more opraviti preizkusa in v takem primeru policist odredi strokovni pregled. Občutek, da se mu dogaja krivica zaradi neutemeljenih očitkov o storitvi kaznivega dejanja, tako ne predstavlja upravičenega razloga za odklon preizkusa z elektronskim alkotestom.
odmera sankcij - omilitev globe - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - posebne olajševalne okoliščine
Znižanje izrečene globe pod zakonsko določeno višino globe je v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 je možno le v primeru, če sodišče ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Gre za okoliščine, ki po količini ali kvaliteti odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih sodišče sicer upošteva v skladu s 26. členom ZP-1 pri odmeri sankcij za storjeni prekršek, take okoliščine v obravnavani zadevi pa po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje niso izkazane
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00031288
ZSKZDČEU-1 člen 186, 190, 190/8. ZP-1 člen 14b, 14b/3.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - osebni stečaj - samostojni podjetnik posameznik (s.p.)
Uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi, ko je bil kaznovan kot odgovorna oseba v okviru opravljanja lastne dejavnosti samostojnega podjetnika ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje.
Zaključek o odgovornosti obdolženca za očitani mu prekršek zato po oceni pritožbenega sodišča ni mogoč zgolj na podlagi obdolženčevega priznanja prekrška, saj priznanje v zagovoru ni jasno, ker so navajanja obdolženega v zagovoru medsebojno protislovna, zato bi bilo potrebno za prepričljivo odločitev o odgovornosti obdolženega izvesti še druge dokaze.
priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen - vročitev odločbe - seznanitev z odločbo - dejanska seznanitev z dokumentom
Sodišče, ki odloča o predlogu za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje, je glede na okoliščine zadeve dolžno preveriti, ali se je zadevna oseba (storilec) lahko dejansko seznanila z odločbo o naložitvi denarne kazni in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-7.
sklep o stroških izvršitelja - stroški izvršitelja - obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - pavšalni znesek povračila stroškov - specifikacija stroškov
Izvršitelju stroškov v primeru njihovega uveljavljanja v deležu plačila za delo ni treba specificirati.
Izvršitelj je upravičen do plačila za obračun stroškov iz 7. alineje tarifne št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom že na podlagi same sestave obračuna, ne glede na to, ali je v njem obračunano le plačilo za delo ali tudi nastali stroški.
ZOPSPU-1 člen 28, 28/4.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-7.
Stroški pošiljanja e-računa sodišču za opravo izvršilnega dejanja je potreben materialni strošek, določen v 10. členu Pravilnika, saj je v skladu z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1) pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom obvezno.
Plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za obračun stroškov, določeno v sedni alineji tar. št. 16, je plačilo za sestavo obračuna (stroškovnika), ne glede na to, ali izvršitelj v njem obračuna plačilo za opravljeno delo ali nastale potrebne stroške.
Razlogov za razlikovanje med storilci, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji in med tistimi, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, 113.a člen ZP-1 ne podpira.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/7. ZUPJS člen 10. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjski cenzus - dohodki prosilca in članov njegove družine - premoženje družine
Ob ugotovitvi, da ima storilčeva družina premoženje, ki presega vrednost 48 osnovnih zneskov in da je tako podan izključitveni razlog po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, so okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da je oče brezposeln in brez vsakršnega nadomestila ali socialne pomoči ter da tudi sam prejema le občasne prihodke z delom preko študentskega servisa, za presojo pravilnosti in zakonitosti nepomembne, saj se nanašajo na vprašanje dohodkov družine in dohodkovni cenzus. Namreč tudi če je dohodkovni cenzus izpolnjen, predlogu za nadomestitev globe ni mogoče ugoditi, če ima družina premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
odvzem predmetov - pogoji za izrek stranske sankcije - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka
Iz izpodbijane sodbe tako ne izhaja, kako je sodišče pri presoji načela sorazmernosti v ožjem smislu upoštevalo dejanske okoliščine na strani lastnika, torej kako je presojalo težo posledic odvzema vozila za lastnika in zakaj je na podlagi zgolj enkratno izkazane okoliščine, da je lastnik vozila obdolženki omogočil uporabo vozila, mogoče šteti, da bi bilo v bodoče nevarno, če se avtomobil vrne lastniku, ki obljublja, da ji avtomobila ne bo nikoli več posodil, pri čemer pa tudi ni dodatno preverilo njegovih trditev o tem, da naj bi vozilo dejansko uporabljal J. Š.
ZVoz-1 člen 55, 55/5, 62. ZMV člen 25, 25/6. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
kolo z motorjem - kategorije motornih vozil - vožnja pod vplivom alkohola - izrek kazenskih točk
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba je, kakšno vozilo je moped - skuter, znamke Baotian, tip tanco, ki ga je vozil v cestnem prometu kritičnega dne obdolženec. Izhajajoč iz določbe 12. točke prvega odstavka člena 3 ZMV je moped (oziroma kolo z motorjem) motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig, ki ne presega 50 ccm, ali moč motorja na kompresijski vžig ali pa trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Med mopede pa spadajo tudi lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon, kolo na motorni pogon, dvokolesni moped in trikolesni moped. Iz drugega odstavka člena 62 ZVoz-1 pa tako, kot pravilno povzema pritožba, v kategorijo AM spadajo lahka štirikolesa in mopedi, razen mopedov, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije pa vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G, iz petega odstavka člena 55 ZVoz-1 pa še izhaja, da tisti moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost pa ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico in tudi oseba, ki je starejša od 14. let. V ponovljenem postopku glede prekrška pod točko I/1) bo moralo sodišče prve stopnje temeljito raziskati, kakšno je bilo vozilo, s katerim sta bila v kritičnem času storjena oba prekrška, zato bo glede na karakteristike vozila, ki izhajajo iz e-riska (l. št. 33) dodatno moralo pri pristojnih organih preveriti homologacijske oznake in karakteristike tega vozila, zlasti, ali je za tovrstno vozilo potrebno posedovati veljavno vozniško dovoljenje in v katero kategorijo, če sploh, to vozilo spada, kajti iz javno dostopnih podatkov na spletu izhaja, da je tovrstno vozilo vozno z izpitom za kolo, kar pa še ne izključuje možnosti, da moped, s katerim je obdolženec storil oba prekrška, poseduje drugačne homologacijske karakteristike (preseganje konstrukcijsko določene hitrosti 25 km/h, zaradi česar bi spadal v kategorijo ″AM″).
fakultativni odvzem predmetov - nasprotje med razlogi - odvzem motornega vozila - mladoletnik - vzgojni ukrep
V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal odvzem predmeta, ki je last samega storilca, kar pomeni, da bi sodišče pogoje za izrek te sankcije moralo presojati po določbi prvega odstavka člena 25 ZP-1. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvo sodišče razloge za zavrnitev predloga predlagatelja za izrek stranske sankcije s tem, ko je obrazložilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da zaseženo vozilo predstavlja konkretno nevarnost za katerokoli izmed dobrin, naštetih v drugem odstavku člena 25 ZP-1, nepravilno gradilo na določbi drugega odstavka člena 25 ZP-1, ki uzakonja pogoje za izrek te stranske sankcije v primeru, če storilec ni lastnik predmeta. Taki razlogi pa so tudi pomanjkljivi in, kot pravilno izpostavlja pritožba, tudi nasprotujoči. Iz izpodbijanega sklepa namreč na eni strani izhaja, da je obdolženec oba prekrška storil iz nepremišljenosti in lastnega prepričanja, da lahko počne, kar si želi in da je v konfliktu z očetom, ki se prav tako ne želi vključevati v tovrstne postopke, istočasno pa v razlogih očetu nalaga večjo skrb, da mladoletnik v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov, čeprav je mladoletnik sam povedal, da nima razlogov, da bi očeta sploh poslušal.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - postopek oddaje javnega naročila - izbira postopka oddaje javnega naročila - naročnik storitve - opis dejanja - odločitev o sankcijah - prekršek neznatnega pomena - opomin
Prvi odstavek 39. člena ZJN-3 naročniku ne prepušča izbire, ali bo sploh uporabil katerega izmed predpisanih postopkov ali ne, temveč mu, ko je pod pogoji iz tega zakona zavezan za oddajo javnega naročila, ponuja možnost izbire enega izmed predpisanih postopkov, odvisno od zakonskih določb in od zahtev naročnika, pogojev opravljanja storitve, mejnih vrednosti in drugih okoliščin.
Ko je kršitev v tem, da naročnik sploh ni izvedel nobenega postopka za oddajo javnega naročila, ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval konkretizacijo katerega postopka naročnik ni izvedel, saj bi takšna konkretizacija bila nujna le v primeru, ko bi se naročniku očitalo, da ni izvedel pravilnega postopka.
Direktor je bil tisti, ki je bil pooblaščen za pravilnost in zakonitost poslovanja obdolžene pravne osebe in je bil zadolžen za spoštovanje predpisov o javnem naročanju.
Poleg obstoja materialnih pogojev za uporabo instituta prekrška neznatnega pomena iz 6.a člena ZP-1 morajo biti za ustavitev postopka o prekršku izpolnjeni tudi procesni razlogi iz 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
Ob prej ugotovljenih procesnih dejstvih, da je bil obdolženec pravilno poučen o tem, da v primeru, da ne bo podal pisnega zagovora oziroma zahteval svojega zaslišanja in da mora do konca postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa dejstva in okoliščine v svojo korist, sicer jih kasneje v postopku več ne bo mogel uveljavljati, je pritožba s takimi navedbami prekludirana. Pri uveljavljanju zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora namreč pritožnik za verjetno izkazati, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, česar pa pritožba ob predložitvi izjave, ki jo je podpisal N. C. 17. 10. 2019 ni izkazala, zato je s takim, prvič v pritožbenem postopku predloženim dokazom prekludirana, zaradi česar pritožbi tudi ni priznati uspeha pri uveljavljanju pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče prve stopnje pa je postopalo pravilno, ko je svojo odločitev vezalo na dejanske ugotovitve v obdolžilnem predlogu, katerim obdolženec tekom postopka nikoli ni nasprotoval, čeprav je bil k temu pravilno pozvan.
vožnja pod vplivom mamil - ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi - metadon
Obdolženec je torej ob oceni lečečega zdravnika, da je vključen v vzdrževalni metadonski program, v katerem prejema medikamentozno terapijo (zdravilo Substitol), sposoben za voznika motornih vozil, saj so v obravnavanem postopku v obdolženčevi krvi bile ugotovljene identične snovi, ki jih obdolženec prejema v vzdrževalni metadonski terapiji.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas oprave - meritev stopnje alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Nosilno vprašanje, ki ga problematizira pritožba je torej v tem, ali je zoper obdolženca bil postopek alkoholiziranosti voden zakonito ali ne in v tem svojstvu, ali prevaga pri teh ugotovitvah zagovor obdolženca, ki je trdil, da policist njegove zahteve po odlogu postopka preizkusa z indikatorjem za 15 minut ni hotel upoštevati ali pa trditev predlagatelja, da je ta čas glede na izpoved policista (20 do 30 minut) bil spoštovan. Prvo sodišče je v tem delu, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, verjelo policistoma, da je obdolženec preizkus z alkotestom opravil šele po nekaj minutnem prigovarjanju, policist P. pa je s preizkusom nadaljeval zato, ker mu je obdolženec kot zadnji čas zaužitja alkohola navajal 20 minut pred tem. Prepričljivosti izpovedbe policista P. ni omajal niti obdolženčev prijatelj - priča G., ki je obdolženčev zagovor o pitju alkohola 2 do 3 minute pred odrejenim preizkusom alkoholiziranosti sicer potrdil, kar pa je prvo sodišče ob poznavanju prometnih razmer na relaciji P. (kraj storitve prekrška) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkustveno pravilno in prepričljivo ovrglo s tem, da je šlo za mestno vožnjo s semaforizacijo in omejitvijo hitrosti, kar je povsem ustrezalo preteku časa 15 minut, kolikor je od zadnjega zaužitja alkohola predviden za odlog. Pritožba skuša torej dokazno oceno izvedenih dokazov, zlasti zaslišanje obeh policistov izpodbiti z lastnim vrednotenjem izvedenih dokazov in neverodostojnost policistov utemeljuje tudi s tem, da prvo sodišče glede prekrškov v ustavitvenem delu sodbe policistom ni verjelo, ko pa je bil obdolženec spoznan za odgovornega, pa ugotavlja drugačno stanje. V ustavitvenem delu je torej šlo za ugotavljanje povsem drugih dejstev in okoliščin, kot v delu, v katerem je bil obdolženec spoznan za odgovornega. V nasprotju s pritožbo je v tem delu sodišče prve stopnje sprejelo zagovor obdolženca, da ni šlo za naklepno neupoštevanje policistovih odredb in da je obdolženec policistov ukaz upošteval, ni pa te odločitve prvo sodišče tako, kot netočno trdi obramba, gradilo na neverodostojnih izpovedih obeh policistov. Ali povedano še drugače: ne more biti avtomatizma pri dokazni oceni obdolženčevega zagovora v ustavitvenem delu in v delu, ko je obdolženec spoznan za odgovornega. Za vsak prekršek posebej mora namreč sodišče ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine glede očitka o kršitvi zapovednih norm in nato s temeljito dokazno oceno tudi presoditi, ali je obdolžencu glede na ugotovljeno dejansko stanje mogoče očitati tudi krivdo za očitano protipredpisno ravnanje za vsak prekršek posebej.