ustavitev postopka o prekršku - dokazna ocena - nasprotujoči si dokazi - načelo in dubio pro reo
Iz povzete dokazne ocene ne izhaja prepričanje onkraj razumnega dvoma, zato bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo uporabiti načelo "in dubio pro reo" in postopek ustaviti.
zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Pritožnik je tudi zgolj pavšalno predlagal zaslišanje ostalih policistov, ki so bili na kraju, saj je bilo ugotovljeno, da je vse relevantne meritve in ogled opravil policist, ki je bil zaslišan, on je tudi sestavil zapisnik. Ker so policisti na kraj prišli po nesreči, bi moral pritožnik pojasniti, v čem konkretno bi bila dodana vrednost njihovega zaslišanja, saj se kot priče zaslišujejo le osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o pomembnih okoliščinah prekrška.
Odločitev sodišča prve stopnje prvenstveno temelji na izvedeniškem mnenju. Izvedenec je opravil časovno potno analizo vseh udeleženih vozil in analizo trka ter ob upoštevanju tudi podatkov o teži in materialu klančine ter GPS sledilnika ugotovil, da je najprej prišlo do trčenja storilca v vozilo Mazda in da so šele nato sledili ostali trki. Z laičnim vztrajanjem pri svoji verziji dogodka storilec pravne relevantnosti predlaganega zaslišanja še voznikov dveh drugih vozil ni utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti (ni verjetno izkazal, da bo izvedba teh dokazov bistveno vplivala na ugotovitev dejanskega stanja). Neustrezna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov zato ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, prav tako pa samo zaradi tega ni bilo poseženo v storilčevo pravico do obrambe.
odločanje o zahtevi za sodno varstvo - zavrženje pritožbe - dopustni pritožbeni razlog
Storilec v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da ni dokazal, da zaradi zdravstvenih razlogov z varnostnim pasom ne sme biti pripet. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v takih postopkih, kot je obravnavani, vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Pritožnica zgolj s pavšalnim zanikanjem prejema obvestila o prispelem pismu, resničnosti dejstva, da je navedeno obvestilo prejela v hišni predalčnik dne 5. 3. 2021 ne more izpodbiti, saj je le to izkazano z navedeno vročilnico, ki je javna listina. Ker se kot osebna vročitev šteje tudi vročitev po tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki se za vročanje uporablja v postopkih o prekršku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, pritožbeno izpostavljeno in izkazovano dejstvo dejanske vročitve odločbe prekrškovnega organa z dne 2. 3. 2021 ni pravno relevantno, saj po četrtem odstavku 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 vročitev, če naslovnik v roku 15 dni dokumenta ne prevzame, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.
ZPrCP člen 30, 30/27. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo - parkiranje - avtocesta
Sodišče se tudi do dokaznega predloga za zaslišanje voznika, ki je bil neposredni storilec prekrška, ni opredelilo, čeprav je glede na trditve v zahtevi za sodno varstvo o samovoljnem ravnanju delavca zaslišanje slednjega nedvomno šteti kot relevanten dokaz. V skladu s sodno prakso sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, da dokaza ne bo izvedlo ustrezno obrazložiti.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 45, 45/6, 45/10, 105, 105/3, 105/3-4. ZMV-1 člen 25, 25/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniško dovoljenje - vožnja pod vplivom alkohola - izrek kazenskih točk
Ob upoštevanju, da določenega vozila, ki sicer ima karakteristike določene kategorije motornih vozil, a ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, da bi ga bilo mogoče registrirati za uporabo v cestnem prometu, po naravi stvari neživljenjsko zahtevati, da ima voznik, ki je udeležen v cestnem prometu s takim vozilom, vozniški izpit za kategorijo motornih vozil, v katero sicer spada to vozilo glede na njegove karakteristike. Dejstvo, da bi voznik za vožnjo take vrste motornega vozila, ki bi ga bilo mogoče registrirati, moral imeti vozniško dovoljenje določene kategorije, po oceni pritožbenega sodišča pomeni zgolj kvantitativno povečanje znotraj istega neprava oz. obsega protipravnosti in je življenjsko gledano del enotne dejavnosti, ki predstavlja en sam prekršek.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00059322
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4, 110/2-6, 110/3, 110/4. ZPrCP-F člen 32. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1.
prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - kršitev materialnih določb zakona - sprememba materialnega predpisa
Zakonodajalec je v ZPrCP-F na novo uredil dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči.
Črtal je tretji odstavek 110. člena ZPrCP, ki je določal, da mora neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
Ob tem ko je iz listin spisa razvidno, da oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo zato, ker kljub temu, da ji je bila odločba osebno vročena dne 19. 8. 2020 in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo in ki lahko privede do spremembe prvotne odločitve, v ustreznem roku pa ponovnega sojenja ni zahtevala ali ni vložila pritožbe, so pritožbene trditve o kršitvi pravice do obrambe neutemeljene.
zahteva za sodno varstvo - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotje v izreku sodbe
Sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo le o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe, ne pa tudi o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper isto odločbo vložila odgovorna oseba pravne osebe, kljub temu pa je v II. točki izreka tudi odgovorni osebi naložilo plačilo sodne takse za zavrnitev zahteve za sodno varstvo in v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge, zaradi katerih je zavrnilo tudi zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe.
ZP-1 člen 6a, 29, 53, 136, 136/1, 136/1-9, 185/1, 185/2. ZEPI člen 48, 48/1, 48/1-6.
postopek o prekršku proti mladoletniku - prekršek neznatnega pomena - oportunitetno načelo - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - ukor - eksplozivna sredstva
V procesnem smislu se pojem prekrška neznatnega pomena kaže na različne načine. V hitrem postopku o prekršku lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ob oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, kršitelju namesto sankcije izreče opozorilo, vendar pod pogojem, da hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (prvi odstavek 53. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa lahko sodišče ustavi postopek o prekršku, če oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka 136. člena ZP-1). V obeh primerih za uporabo oportunitetnega načela ne zadošča zgolj ocena prekrškovnega organa ali sodišča, da je izvršeni prekršek po materialnopravnih kriterijih neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo na to, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
Že iz sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, da se mladoletnemu obdolžencu izreče vzgojni ukrep ukor izhaja presoja, da uporaba drugega odstavka 185. člena ZP-1 ne pride v poštev.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost odredbe - voznik motornega vozila - svetlobni in zvočni signali - ustavitev vozila
Četudi sta policista do obdolženca pristopila šele v trenutku, ko se je ta nahajal izven vozila in hodil po javni površini, ni prav nobenega dvoma o tem, da je tik pred tem vozil motorno vozilo v cestnem prometu. Dejstvo, da sta policista začela postopek zoper obdolženca, ko se je slednji nahajal izven vozila na poti peš domov, za odločitev o predmetni zadevi zato ni bistvenega pomena.
Pravilna izvedba postopka ustavljanja z zvočnimi in svetlobnimi signali lahko vpliva le na presojo odgovornosti za prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP, na zakonitost odreditve preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa ne more vplivati, saj je za odreditev preizkusa z elektronskim alkotestom bistvena okoliščina, da je policist osebo, ki ji je odredil preizkus alkoholiziranosti, predhodno zaznal kot voznika v cestnem prometu.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/2.
Prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB stori posameznik, ki ne ravna v skladu z odloki oz. odločitvami, ki jih Vlada RS sprejme na podlagi prvega odstavka 39. člena ZNB.
Ker je za prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB lahko kaznovan le posameznik (ne pa tudi pravna oseba oz. lokalna skupnost) in ker Odlok 174/21 določa, da preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, je v predmetni zadevi najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče storilca kot župana šteti kot osebo, ki izvaja in organizira opravljanje dela.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-33, 50, 50/5. ZP-1 člen 26, 26/6.
odmera sankcij - omilitev globe - globa v določenem znesku - slabo premoženjsko stanje - prehitevanje
Prehitevanje je definirano kot vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu in v konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi elementi navedene definicije.
Slabo premoženjsko stanje ne sodi med posebne olajševalne okoliščine in zato ne more biti podlaga za znižanje globe, ki je določena v predpisanem znesku.
Dejanski stan prekrška je vezan na dejanje direktorja kot odgovorne osebe pravne osebe. Tudi iz spisovnih podatkov izhaja, da je tuji prekrškovni organ zaprosil, da se njegova odločba prizna v izvršitev zoper fizično osebo, oziroma je na potrdilu kot osebo, ki ji je bila izrečena denarna kazen navedel fizično osebo. Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je bila, ker direktor kot odgovorna oseba ni sporočil zahtevanih podatkov, denarna kazen izrečena pravni osebi, protispisni in posledično nerazumljivi, zaradi česar se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v to, ali se postopek sploh vodi zoper pravo osebo.
ZVoz-1 člen 56, 56/10, 56/11. ZP-1 člen 156, 156-4, 163, 163/9.
prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - napačna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija
Obdolženec je namreč voznik, ki je vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko se mu je izvrševala sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, zato ne gre za prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ki sankcionira voznike, ki vozijo motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se jim izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali jim je začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00061939
ZP-1 člen 8, 192a, 192a/9. URS člen 15, 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/1-1, 82/1-2. KZ-1 člen 70a, 70b.
nadomestni zapor - prošnja za odložitev izvršitve nadomestnega zapora - odložitveni razlogi - prekinitev prestajanja nadomestnega zapora - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - neprištevnost storilca - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - postopek o prekršku - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pogoji za ustavitev postopka - načelo sorazmernosti
Tudi z vidika ustavno zagotovljenega varstva pravic in z upoštevanjem ustavnega načela sorazmernosti je potrebno ugotoviti, da ne samo odreditev nadometnega zapora, temveč tudi njegova izvršitev glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.