Odvetniška tarifa (2003) člen 19,. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 37, 37/2, 42. ZOdvT člen 19.
stroški zagovornika - nagrada za zastopanje na naroku - zasliševanje prič - več prekrškov - pojasnila o uporabi tarife
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.
Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje.
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13, 13/1, 186, 186-10, 190, 190/1, 190/8. ZPPreb-1 člen 26, 26/1.
priznanje tuje sodne odločbe - vročitev odločbe - začasno prebivališče - stalno prebivališče - naslov za vročanje
Ker je storilka v času vročanja odločbe tujega prekrškovnega organa imela poleg začasnega prebivališča prijavljeno tudi stalno prebivališče, pri tem pa naslov začasnega prebivališča ni prijavila tudi kot naslov za vročanje, se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v ključno dejstvo za priznanje odločbe tujega prekrškovnega organa, ki je bila izdana v nenavzočnosti storilke, in sicer ali je bila storilka z navedeno odločbo sploh ustrezno osebno seznanjena, torej ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 13. člena ZSKZDČEU-1, ki morajo biti podane glede na 10. točko 186. člena ZSKZDČEU-1.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - strokovni pregled
Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.
stroški postopka o prekršku - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o stroških postopka.
V okviru preizkusa (člen 161 ZP-1) je pritožbeno sodišče vsled zgoraj navedenemu ugotovilo, da pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00063178
ZP-1 člen 192.a, 192.a/9, 192.č.
nadomestni zapor - okoliščine konkretnega primera - primernost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 1.300,00 EUR nadomestilo sprekrško 13. dnevi zapora, vendar ni obrazložilo, zakaj šteje odrejeni ukrep kot nujen in sorazmeren, kar je eden izmed pogojev za odreditev tega ukrepa, ki je poseg v osebno svobodo, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
dopustni pritožbeni razlog - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - pritožba
Ob navedenem, ko storilec v pritožbi uveljavlja le pritožbene razloge, ki jih glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dopustno uveljavljati, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot nedovoljeno zavrglo.
nedovoljen vstop v rs - prekršek neznatnega pomena - pogoj PCT - subjektivne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - prepoved reformatio in peius
Storilec državne meje izven mejnega prehoda ni prestopil zaradi dogajanja ali stanja, na katerega ni imel vpliva, ampak zato, ker v času sprejetih ukrepov zaradi epidemije Covid-19 ni izpolnjeval pogoja PCT, česar pa zaradi njegovih osebnih prepričanj, ker se z ukrepi ni strinjal, ni mogoče šteti kot subjektivnih okoliščin takšne narave, ki delajo storjeni prekršek posebno lahek.
ZCestn člen 31, 31/3.. ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - skupna masa vozila
Glede oprostitve odgovornosti pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da navodilo vozniku, da mora prostornino tovora pomnožiti s specifično težo betona (in pri tem upoštevati vlažnost materiala), tako izračunani teži prišteti maso vozila in seštevek deliti s številom osi, presega zadolžitve voznika. Poleg tega storilka ni ponudila nobenih trditev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preverjati, ali je voznik res kršil navodila. Kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, storilka ni pojasnila, kje je bilo blago natovorjeno, kdo je določil, koliko blaga naj se natovori, ali dobavnica ustreza naročilu in podobno. Ker je trditveno in dokazno breme na storilki, je zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazala obstoja razlogov za oprostitev odgovornosti iz tretjega dostavka 14. člena ZP-1, pravilen.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 192a, 192a/4, 192a/7, 192b, 192b/1, 202c, 202c/2. ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 87.
delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - storilec prekrška - nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora
ZP-1 dela v splošno korist ne omogoča vsakemu storilcu prekrška, temveč je ta oblika nadomestitve plačila globe pridržana le tistemu storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja globe ni zmožen plačati.
Storilec prekrška lahko zaprosi za opravljanje dela v splošno korist v dveh fazah postopka: (1) po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe in (2) po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
Glede na specifične pogoje in ureditev dela v splošno korist se odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022 ne razteza na roke za vložitev predloga za delo v splošno korist v prekrškovnih postopkih.
ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 163, 163/9.
nasilno in drzno vedenje - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška
Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je storjen, če je podana katerakoli od izvršitvenih oblik (zadošča že, da kdo koga izziva), vendar z dodatnim pogojem, da je s takšnim vedenjem pri njem povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Glede na izpovedbo oškodovanke, da sta s storilcem vpila drug na drugega, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi se oškodovanka storilcu uklanjala oziroma postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne bi mogla ali ne znala izogniti, temveč se je z njim sporekla na podlagi lastne svobodne volje in odločitve in z enakimi „orožji“ vpitjem in stopanjem do njega neposredno obraz z obrazom.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - obrnjeno dokazno breme - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ocena dokazov
Drži, da za razbremenitev odgovornosti po 8. členu ZPrCP zadošča, da lastnik že z določeno stopnjo izkaže, da ni vozil in da to lahko stori tudi s predlaganjem ustreznih dokazov. Če pa sodišče te dokaze izvede, so predmet dokazne ocene.
zakonski znaki prekrška - uporaba milejšega zakona - plavajoča naprava - imetnik - uporabnik
Pri spremembi PZ torej ni šlo le za redakcijski popravek, temveč dejansko za razširitev kroga oseb, ki lahko storijo prekršek po 29. točki prvega odstavka 978.člena PZ.
ZPrCP člen 12, 13, 13/1, 106, 106/1, 106/2, 106/3, 107, 107/7, 114, 114/3. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 2, 3, 3/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost postopka - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - prepovedane droge - pooblastila policije - strokovni pregled - veljavnost pravilnika
V zvezi s sklicevanjem na določbe Pravilnika pritožbeno sodišče opozarja, da je ta prenehal veljati z dnem uveljavitve ZPrCP 1. 4. 2011, vendar se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi 11. člena ZPrCP, uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom (tretji odstavek 114. člena ter 116. člen ZPrCP). Za razliko od ZPrCP Pravilnik v 2. členu določa, da sme policist izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih snovi v organizmu, če pri načinu vožnje, izgledu, razpoloženju, obnašanju, načinu govora in drugih vidnih znakih udeleženca cestnega prometa prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi, v drugem odstavku 3. člena pa določa, da policist ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odredi udeležencu cestnega prometa postopek iz tega pravilnika. Glede na to, da 107. člen ZPrCP ne določa, da sme policist ta postopek izvesti pod pogojem, če prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi oziroma da (šele) ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom teh snovi, odredi tak postopek, je torej Pravilnik v nasprotju z ZPrCP, zato ga v tem delu ni mogoče uporabiti in je sklicevanje nanj neutemeljeno.
Skladno z določbo sedmega odstavka 107. člena ZPrCP sme policist, ne glede na to, ali so podani razlogi za sum, da udeleženec cestnega prometa vozi pod vplivom prepovedanih snovi, izvesti ali preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi ali pa predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, pri čemer je preizkus z napravo za hitro ugotavljanje lahko tudi sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.
Ne glede na to, kaj je glede kajenja marihuane zapisano v zapisniku zdravniške preiskave, je za ugotavljanje obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek odločilno, da iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino z dne 30. 3. 2021 izhaja, da je bil obdolžencu 24. 3. 2021 odvzet vzorec krvi, katerega kromatografska preiskava je pokazala prisotnost snovi THC, ki v Republiki Sloveniji predstavlja prepovedano drogo, kar pomeni, da je glede na rezultat toksikološke preiskave očitno, da je obdolženec zaužil marihuano in je bila ta v njegovi krvi prisotna tudi med vožnjo, kar pomeni, da je obdolženec vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog.
Upoštevaje navedeno in oceno, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v točki 6 obrazložitve sodbe, da je na podlagi zagovora, izpovedbe priče B. B., računa A. z dne 4. 5. 2021 ter razdalje med A. in krajem prekrška obdolženi uspel z dovolj veliko verjetnostjo izkazati alibi za čas storitve prekrška, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi nadalje izveden dokaz z izvedencem ne vpliva na že izkazan razumen dvom v zakonsko domnevo iz 8. člena ZPrCP, zato je sodišče prve stopnje postopek o prekršku zoper obdolženca pravilno ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da je storil očitani prekršek.
ZP-1 člen 58, 58/1, 62, 62/2, 66, 66/6, 159. ZUP člen 35, 36, 37, 37/1.
hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - odločba o prekršku - izločitev uradne osebe - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - odprava odločbe o prekršku
Storilec lahko zahteva izločitev posamezne in konkretne uradne osebe, pri čemer mora konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev. Dokazno breme je na strani storilca, ki zahteva izločitev konkretne uradne osebe. Samo dvom v nepristranskost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe ne more vplivati na odločitev.
Mama oškodovanca ni na noben način sodelovala v postopku in zgolj dejstvo, da je zaposlena v policijski enoti, še ne pomeni razloga, da bi se morala celotna enota izločiti iz postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060619
ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 55, 55/1, 55/4, 62a, 62a/1, 62a/1-4, 65, 65/4, 65a, 65a/2, 66, 66/6, 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 90, 209. ZS člen 83.
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - sodne počitnice / poletno poslovanje - začetek teka roka za vložitev pritožbe - temeljna jamstva poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Zadeva ne šteje za nujno zadevo v smislu določil 209. člena ZP-1, zato bi sodišče moralo upoštevati trajanje sodnih počitnic in šteti, da je 8-dnevni pritožbeni rok začel teči 16. 8. 2021.
Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku na podlagi prvega odstavka 55. člena ZP-1 sicer brez odlašanja, hitro in enostavno, vendar pa morajo biti storilcu zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka in med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
Storilcu mora biti (vsaj enkrat v postopku) zagotovljena pravica do izjave, praviloma pri prekrškovnem organu, če to zahteva v zahtevi za sodno varstvo pa pri sodišču.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00060618
ZP-1 člen 66, 66/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
pravica do poštenega obravnavanja - izostanek z naroka - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega opravičila - opravičljiv izostanek z naroka - predlaganje dokazov - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje predloženega obvestila zdravniku ni zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, temveč je ocenilo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje.
Storilka se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču.
Dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri okrajnem sodišču.
ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/6, 154, 154-2, 154-3.
nasilno in drzno vedenje - kvalificirana oblika - zakonski znaki prekrška - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje
Za subsumiranje določenega opisa pod znake prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je potrebno, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1) da se storilec vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in 2) da s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Navedeni elementi morajo biti, poleg zahteve, da je prekršek storjen proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, izpolnjeni tudi za pravno opredelitev kvalificiranega prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1.
Nestrinjanje z oceno dokazov v sodbi o zahtevi za sodno varstvo glede na ustaljeno sodno prakso sodi v okvire nedovoljenega pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.
ZCes-1 člen 32, 32/15, 32/15-13. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 159, 163, 163/9.
opis prekrška - konkretizacija zakonskih znakov - izredni prevoz - sodelovanje pri storitvi prekrška - udeležba - vožnja v konvoju - opisano dejanje ni prekršek
Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno, usklajeno in zavestno sodelujejo pri storitvi prekrška, kar pa iz plačilnega naloga, ki konkretizacije udeležbe sploh nima, ne izhaja, niti to ne izhaja iz kasneje priloženega opisa dejanja in dokazov, saj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška.