URS člen 125. ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 7/1, 7/5, 7/6, 36, 36/3, 156, 156/1, 177, 187, 187/2. ZS člen 3. ZUstS člen 3, 3/1.
starostna pokojnina – izbirna pravica – tuj državljan
Tožnik, ki je tuj državljan (BIH) in ki mu je bila pri tujem nosilcu pokojninskega zavarovanja (v BIH) starostna pokojnina priznana ob upoštevanju slovenske dobe, na podlagi te dobe lahko uspešno uveljavlja pravico do samostojne starostne pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja, če za to izpolnjuje pogoje.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - upravičenci do pritožbe - storilčeva mati
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, zato je v skladu z II. odst. 202a. čl. ZP-1 krog oseb, ki so upravičene vložiti pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ožji. Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Ker je po podatkih v spisu storilec prekrška že polnoleten in ni izkazano, da bi nad njim bila podaljšana roditeljska pravica, prav tako pa ni izkazano, da bi bila storilčeva mati odvetnica in storilčeva zagovornica, njena pritožba ni dovoljena.
Zmoten je zaključek, da je tožena stranka (RS), ki je pripoznala tožbeni zahtevek, še preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, upravičena do povračila stroškov postopka (ker ni podala povoda za tožbo). Tožnik je namreč na podlagi njenega ravnanja pred pravdo utemeljeno sklepal, da je vložitev tožbe potrebna, saj je toženo stranko predhodno neuspešno pozval na izpolnitev obveznosti, predloga na Državno pravobranilstvo pa ni bil dolžan podati, saj je uveljavljal denarno terjatev zoper RS, zaradi česar postopanje po določbi prvega odstavka 14. člena ZDPra ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev tožbe. Upravičen je do utemeljeno priglašenih stroškov postopka.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ker je izrek napadene sodbe nerazumljiv in v nasprotju z njenimi razlogi. Iz izreka napadene sodbe namreč izhaja, da je obd. D.S. z goljufivim namenom spravil v zmoto B.K., D.V., D.B., J.B., Ž.K. in S.B., v nadaljevanju pa, da si je obdolženi pridobil protipravno premoženjsko korist na škodo prej navedenih, pa tudi na škodo J.B. in sicer v višini najmanj 7.511,00 € in M.P. v višini najmanj 8.700,00 €, kar sicer tudi izhaja iz obrazložitve prvostopne sodbe. Zaradi navedenega je izrek napadene sodbe nejasen in v nasprotju z njeno obrazložitvijo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1-1, 427/2-1, 439, 439/1-1. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - domneva obstoja izbrisnega razloga - predložitev letnih poročil
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da subjekt vpisa v obravnavani pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga (ki je bil izdan po 1. tč. 1. odst. 439. čl. ZFPPIPP) sploh ni zatrjeval in dokazoval neobstoj samega izbrisnega razloga iz 1. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP, marveč je neuspešno izpodbijal tudi neobstoj dejanskega stanu same domneve, ki zadeva nepredložitev manjkajočih letnih poročil za poslovni leti 2006 in 2007.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšano plačilo za delo – plača – osnovna plača
Ker je tožnik v spornem obdobju prejemal le 70 % pripadajoče plače (ne glede na to, da je prejel višjo plačo od osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi), je utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga bistveno zmanjšanega plačila za delo po 3. al. 1. odst. 112. čl. ZDR.
ZDR člen 72, 83, 83/2, 87, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZPP člen 140, 140/1, 140/2, 142, 142/3, 144.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – vabilo na zagovor – zagovor – vročanje – rok za podajo odpovedi – delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi – individualna pogodba o zaposlitvi
Na kakšen način in s kakšnimi ukrepi bi tožnik kot vodilni delavec dosegel pričakovane in dogovorjene rezultate, ni bistveno. Bistveno je le, da teh rezultatov ni dosegel, pa pri tem niso bile podane objektivne okoliščine, na katere ne bi mogel vplivati, tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – neobrazložen ugovor – ugovor po izteku roka
Ker pritožnik dejansko navaja dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po izvršljivosti odločbe in katerih z rednim ugovorom tudi ni mogel uveljaviti, bo moralo sodišče prve stopnje to njegovo vlogo obravnavati tudi kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ.
Od uvedbe eura (od 1. 1. 2007) morajo biti vsi zneski, še posebej v izreku sodbe, navedeni v eurih (in sicer ne glede na to, ali je tožbenemu zahtevku ugodeno ali ne), sodišča pa so dolžna tako kot drugi državni organi, organi lokalne skupnosti ter druge organizacije z javnimi pooblastili, preračun opraviti po uradni dolžnosti.
Tožena stranka bi lahko po kriteriju delovne uspešnosti zakonito znižala osnovno plačo tožnice, ki je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, v primeru, če bi delovno uspešnost ocenjevala za posameznika ali skupinsko in ob predpostavki, da bi merila za ugotavljanje delovne uspešnosti razdelala bodisi v podjetniški kolektivni pogodbi bodisi v splošnem aktu, sprejetem s soglasjem sindikata.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZOR člen 200, 200/2, 201, 201/1, 203.
denarna odškodnina - telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem - starost oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Glede na ugotovitev izvedenca, da se bodo pri tožniku pojavljale bodoče telesne bolečine pri dolgotrajni stoji, je potrebno upoštevati, da tožnik trpi telesne bolečine praktično vsakodnevno, saj v službi vseh 8 ur opravlja stoječe delo ob rezkalnem stroju. Ob upoštevanju, da je tožnik sedaj star komaj 21 let, dobijo bodoče telesne bolečine še posebno težo, kar je potrebno ustrezno ovrednotiti pri odmeri višine odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem.
Tožnikovo starost in dejstvo, da tožnik v službi opravlja stoječe delo, v katero mora vlagati več napora in med delom večkrat počivati, je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri odmeri denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik namreč ni le zmanjšano življenjsko aktiven pri prostočasnih dejavnostih, temveč tudi v okviru svoje delovne zmožnosti, saj veliko del, ki zahtevajo povečan fizični angažman, zaradi trajnih posledic poškodbe ne zmore, delo, ki ga opravlja sedaj, pa lahko opravlja le z vlaganjem povečanih naporov, zaradi česar trpi, takšno porušeno psihično ravnovesje pa bo zaradi starosti 21 let moral trpeti vso odraslo dobo, ki je skoraj v celoti še pred njim.
Ker se v času, ko sta tožeči stranki izpolnili pogoje za izplačilo jubilejne nagrade za 30 let skupne delovne dobe, določbe SKPgd niso več uporabljale, panožna kolektivna pogodba pa te pravice v tem času ni urejala, do jubilejne nagrade nista upravičeni.
Tožnik, ki je bil zavarovanec nosilca vojaškega zavarovanja v tuji državi še po 18. 10. 1991, kjer je v letu 1997 pridobil tudi pravico do pokojnine, nima pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ, čeprav je bil v letu 2004 sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, temveč je ob izpolnjevanju pogojev upravičen do dodatka k tuji pokojnini na podlagi določb ZZSV.
Intabulacijska klavzula ni sestavni del sklepa o določitvi nujne poti (čl. 145/II ZNP). Sklep o določitvi nujne poti je konstitutivna sodna odločba, nujna pot pa oblika stvarne služnosti, ki se ustanovi s pravnomočno odločbo v nepravdnem postopku. Ker je bilo o predlagani nujni poti že pravnomočno odločeno, je sodišče pravilno zavrglo predlagateljev predlog.
sodni izvedenec – pisno mnenje – zaslišanje na naroku
Načelo neposrednosti ni prekršeno, če sodišče prve stopnje pisno izvedeniško mnenje le prebere le v primeru, ko stranki na to mnenje nimata pripomb. Kadar pa stranki pisno izvedeniško mnenje grajata ter terjata pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja (kot v konkretnem primeru), je dodatno zaslišanje potrebno. Opustitev zaslišanja sodnega izvedenca v takih primerih pomeni bistveno kršitev določb postopka, saj sta prekršeni načeli neposrednosti in kontradiktornosti.
izstop družbenika - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pomanjkanje stvarne legitimacije - subjekt vpisa v sodni register
Da bi sodba, s katero sodišče ugodi tožbenemu zahtevku na podlagi 41. člena ZSReg, začela učinkovati za subjekt vpisa, pri katerem je bil opravljen izpodbijani vpis, mora biti subjekt vpisa stranka pravdnega postopka.
ZJU člen 194, 194/1, 195. Zobr-C člen 49.Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. Uredba o vojaških uslužbencih člen 21, 21/2.
javni uslužbenec – vojak – naziv – prevedba – plača
Ker se je v enem letu po uveljavitvi ZObr-C prenehal uporabljati čin polkovnik, ki ga je imela tožnica, je tožena stranka zakonito opravila prevedbo oziroma tožnico imenovala na drugo formacijsko dolžnost glede na izhodiščni količnik za določitev plače po 1. odst. 194. čl. ZJU in Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih in ne glede na določila Uredbe o vojaških uslužbencih, saj se ta nanaša le na tiste zaposlene, ki imajo ustrezno izobrazbo (med katere tožnica, ker ni imela osebnega čina, ni sodila). S tem tudi ni prišlo do prikrajšanja pri plači.
sprememba v stanju invalidnosti – invalidska pokojnina – izplačevanje
Pri tožniku, ki je od dne 17. 3. 2005 dalje popolnoma nezmožen za delo, je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti (od leta 2001 invalid II. kategorije), zato ima od 1. 4. 2005 dalje pravico do invalidske pokojnine, ki se mu bo izplačevala od prenehanja zavarovanja dalje.
sprememba delodajalca – odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – predhodni postopek pri delodajalcu
Pri spremembi delodajalca delavcu delovno razmerje pri delodajalcu prenosniku ne preneha, ampak preide že na podlagi zakona od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika, s tem pa preidejo na delodajalca prevzemnika pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku. Če želi delavec uveljaviti svoje pravice napram delodajalcu prevzemniku, ga mora najprej z zahtevo pozvati, da pravice izpolni. Ker ni bilo dokazano, da bi tožnik takšno zahtevo naslovil na toženo stranko pred vložitvijo tožbe, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo.
ZPP člen 28, 28/1. Sporazum med zveznim izvršnim svetom SFRJ in mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju člen 1, 5.
imuniteta – mednarodna organizacija
Tožena stranka se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na imuniteto, ki jo uživa kot mednarodna organizacija, saj je potrebno šteti, da se je s tem, ko se na imuniteto ni sklicevala v postopku na prvi stopnji, imuniteti molče odrekla.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4. ZPIZ-1 člen 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Šele na podlagi mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi se je tožena stranka seznanila z dejstvom, da je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Dokler tega mnenja ni pridobila, tožniku – invalidu III. kategorije ni mogla odpovedati pogodbe o zaposlitvi in tudi roki za podajo odpovedi pred tem niso mogli začeti teči.