ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.ZPIZ-1 člen 91, 101, 101/1, 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog
Tožena stranka je v „izreku“ redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da gre za odpoved iz poslovnega razloga, v „obrazložitvi“ pa je kot razlog za odpoved navedla invalidnost tožnika, kar ni zakonito.
Redna odpoved bi bila nezakonita, četudi bi bila podana iz razloga invalidnosti, saj je tožena stranka tožniku zagotavljala delo skladno z njegovimi omejitvami, navedenimi v zadnji odločbi Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dodatnih omejitev, ki jih je ugotovila zdravnica medicine dela, pa tožena stranka ni bila dolžna upoštevati).
ZPIZ-1 člen 67, 67/1, 68, 156, 156/2, 157, 163, 163/2.
invalidska pokojnina – prenehanje zavarovanja
Pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavljajo na dan nastanka I. kategorije invalidnosti (na dan nastanka zavarovalnega primera), dan prenehanja zavarovanja pa vpliva na odmero in na pričetek izplačevanja pokojnine. Za pokojnino namreč velja, da se lahko izplačuje šele potem, ko zavarovanje preneha.
Tožnica je pooblastila službo pravne pomoči pri sindikatu za zastopanje v delovnem sporu. V tem pooblastilu pravic pooblaščenca ni podrobneje določila, zaradi česar je pooblaščenec (ki ni imel položaja odvetnika) sicer lahko opravljal vsa pravdna dejanja, ni pa smel umakniti tožbe.
30- dnevni rok za obnovo postopka v tem sporu ni začel teči od dneva, ko je sodišče sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika tožbe vročilo službi pravne pomoči pri sindikatu kot pooblaščencu tožnice, ampak šele od dneva, ko je tožnica izvedela za obnovitveni razlog (da pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila za umik tožbe).
Omenjena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru ne more predstavljati razloga za obnovo postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ker se odločitev v tem sporu v ničemer ni opirala nanjo in se tudi ni mogla, saj je bila izdana šele po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi. Tudi z oceno prvostopnega sodišča, da ta sodba ne more predstavljati novega dejstva oziroma dokaza iz 10. točke 394. člena ZPP se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopno sodišče pravilno kot odločilno izpostavlja, da je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru ugotovljeno enako, kot je v smislu predhodnega vprašanja v tem sporu odločilo že prvostopno sodišče.
Četudi ZPP tega izrecno ne določa, je potrebno tudi v primeru odloga plačila sodne takse ali obročnega plačila sodne takse kot kriterij upoštevati premoženjski položaj stranke, saj bi bilo v nasprotnem primeru odločanje o tovrstnem predlogu podvrženo arbitrarnosti sodišča.
izvršba na nepremičnine - stavba kot predmet lastninske pravice
Ob ugotovitvi, da je predmet nepremičninske izvršbe in s tem lastninska pravica na njem opredeljen tako, kot je bil takrat, ko je bila na njega dovoljena izvršba, sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče ni imelo nobene zakonske možnosti za obravnavanje predmeta izvršbe drugače, kot mu to nalagajo določila ZIZ.
1. S statutom se dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito (načelo statutarne strogosti). Kar zadeva sprejem in veljavnost sklepa o izključitvi ali omejitvi prednosti,je zakonodajalec to vprašanje uredil celovito in koherentno v specialni določbi 316. člena ZGD-1. Isto velja tudi za sprejem in veljavnost sklepa o spremembi statuta, kar je vsebinsko in zaokroženo urejeno v določbi 329. člena ZGD-1. Za veljavnost sklepa o omejitvi ali razveljavitvi prednosti je potrebno zgolj soglasje (v obliki izrednega sklepa) prednostnih delničarjev. Tudi za veljavnost sklepa o spremembi statuta, s katerim se dosedanje razmerje več razredov delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno samo soglasje tega prizadetega razreda, saj ni videti nobenega razumnega razloga, da bi o takšnem predlogu sklepa neprizadeti razred delničarjev glasoval dvakrat: enkrat v okviru sprejemanja rednega sklepa in drugič kot poseben razred v okviru sprejemanja izrednega sklepa.
2. Glede časovne točke, do katere lahko manjšinski delničarji predlagajo objavo zadeve ločenega glasovanja, je treba smiselno uporabiti določbo 1. odst. 298. člena ZGD-1, saj gre po eni strani za manjšinsko pravico, po drugi strani pa v tej zvezi določila o nasprotnem predlogu iz 300. člena ZGD-1 niti pojmovno ni mogoče uporabiti.
ZDR člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZIRD člen 18. ZRSin člen 6, 8.
kolektivni delovni spor – sindikat – reprezentativnost – rejništvo
Ker rejniki ne štejejo za delavce (narava in vsebina rejništva nima značilnosti delovnega razmerja, ker rejniki niso odvisni od navodil in dela ne opravljajo organizirani v delovnem procesu, niti nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi), predlagatelj – sindikat rejnikov ne more zahtevati, da se ga določi kot reprezentativen sindikat.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – preklic odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je delodajalec na podano odpoved pogodbe o zaposlitvi vezan oziroma ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče preklicati le, če s tem delavec izrecno soglaša, ni mogoče na podlagi poziva tožene stranke, naj se tožnica vrne na delo, šteti, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja. Iz tega razloga kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je tožnica zavrnila pogovor s toženo stranko, ni zakonita.
Dejstvo je, da nobena od zavarovalnic ni hotela nadaljevati pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju v takšni obliki in pod takšnimi pogoji, kot je bila sklenjena s Skladom dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je prenehal s 1. 1. 2000. Ker tožeči stranki tudi nista sprejeli ponudbe za vključitev v pokojninski načrt vzajemnega pokojninskega sklada, je pogodba o prostovoljnem dodatnem zavarovanju zaradi nemožnosti izpolnitve prenehala.
Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je tožnica izvršila znake kaznivega dejanja poneverbe (s tem, ko je dvema gostoma izdala isti račun z namenom, da si eno plačilo prisvoji), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka v odpovedi ni navedla pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja (saj je obveznost delodajalca pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi le to, da ugotovi, da ima kršitev delovnih obveznosti vse znake kaznivega dejanja).
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet člen 45.
pogodbena kazen – kolektivna pogodba
Pravno podlago za izplačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, predstavlja določba kolektivne pogodbe, ki je veljala v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - ustavitev izvršilnega postopka - prenehanje dela izvršitelja in prevzem zadev - potrebnost stroškov za izvršbo
Izvršitelj I.P. je po prenehanju delovanja B.S. kot izvršitelja, prevzel njegove spise. Prevzel jih je v stanju kot so bili, to velja tudi glede že opravljenih izvršilnih dejanj, kamor je treba šteti že opravljene "vpise v evidenco", za kar si je izvršitelj S. stroške že obračunal.
Sklep o povrnitvi izvršilnih stroškov je možno izdati tudi po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar pod pogojem, da so bili stroški pravočasno priglašeni.
Materialnopravno zahtevek na zvišanje preživnine temelji na določbi 132. člena ZZZDR in navedena določba (pa tudi 132. a člena ZZZDR, ki določa letno uskladitev preživnine z indeksom rasti življenjskih potrebščin), ne določata, da mora tožeča stranka k tožbi za zvišanje preživnine priložiti dokazilo pristojnega CSD, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o zvišanju preživnine.
ZPP člen 138, 237, 237/1, 138, 237, 237/1. Sodni red člen 243, 243/3, 243, 243/3.
vročanje po pooblaščenem delavcu odvetniške pisarne
Glede na za pooblaščence tožene stranke običajni način sprejema pisanj preko sodne službe, glede na okoliščino, da so toženkini pooblaščenci sodbo nedvomno prejeli, da so jo prevzeli na sodišču ter da tožena stranka ne pojasni, na kakšen način naj bi po njenem pisanje dejansko prejela, in končno v odsotnosti dokaznega predloga, da naj se vročitev preveri še v omenjeni posebni knjigi vročanja, ki se vodi pri sodišču, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka sodbo prejela 5. 5. 2008, ne pa 25. aprila 2008, tako kot to izhaja iz odtisa datuma na podpisani vročilnici.
ZGD člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZDru člen 1, 22, 1, 22. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1, 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1.
zastaranje - zastaralni rok - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - društvo - dejavnost društva - opravljanje pridobitne dejavnosti - namen pridobivanja dobička - pridobitna dejavnost društva
Tudi društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost, zato je za odločitev, ali tožeča stranka uveljavlja terjatev iz gospodarske pogodbe, za katero velja triletni zastaralni rok, bistvena ocena, ali je organizacija dirk v speedwayu pridobitna dejavnost tožene stranke (društva) in ali iz nje izvira račun, na podlagi katerega tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev. Pritožnica nima prav, da organiziranje dirk ni pridobitna dejavnost, ker društvo ne posluje z dobičkom, saj zadostuje le namen pridobivanja dobička.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 468, 468/1, 520, 520/1, 637, 637/3, 468, 468/1, 520, 520/1, 637, 637/3.
prodajna pogodba - pridržek lastninske pravice - uporabnina - odgovornost za stvarne napake - dodatna dela - poslovodstvo brez naročila
Med pravdnima strankama sicer ni sporno, da sta sklenili pogodbo o dobavi in montaži opreme s pridržkom lastninske pravice tožeče stranke kot prodajalca do plačila celotne kupnine (1. odst. 520. člena OZ). Smisel navedene prodaje s pridržkom lastninske pravice je izročitev stvari kupcu v posest in v uporabo, še preden je kupec v celoti plačal kupnino, sicer izročitev stvari kupcu v posest še pred plačilom kupnine ne bi imela nobenega smisla, prodajalec pa na prodani in kupcu izročeni stvari obdrži lastninsko pravico. To pomeni, da kupec z izročeno stvarjo ne more razpolagati kot njen lastnik, prodajalcu pa zagotavlja pridržek lastninske pravice možnost, da v primeru kršitve pogodbene obveznosti kupca zahteva od njega bodisi izpolnitev pogodbene obveznosti, torej plačilo kupnine, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, bodisi razvezo pogodbe in vrnitev stvari. Tožeča stranka v tem sporu zahteva izpolnitev pogodbe, torej plačilo kupnine, zato ni mogoč zaključek, da je tožena stranka uporabljala opremo, ki ji je bila izročena v posest, brez pravne podlage. Podlaga za toženkino posest in uporabo opreme je prodajna pogodba, toženkina obveznost iz nje pa plačilo kupnine za izročeno opremo, v primeru zamude z dolžnostjo plačila zamudnih obresti. Nobene materialnopravne podlage v taki situaciji ni za zahtevek na plačilo uporabnine za izročeno opremo, vse dokler je prodajna pogodba veljavna.
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 10. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče prekršilo 385. člen ZKP, torej da je prekršilo prepoved spremembe sodbe v obdolženčevo škodo (prepoved reformatio in peius) glede kazenske sankcije, saj mu je v izrečeni pogojni obsodbi določilo daljšo kazen zapora kot s prvo sodbo leta 2004. Pritožba pa nima prav, saj spregleda, da zoper sodbo Okrožnega sodišča z dne 15.4.2004, opr. št. K 20/2003 ni bila pritožba podana samo v obdolženčevo korist, ampak se je zoper to sodbo pritožil tudi okrožni državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal višjo kazen z daljšo preizkusno dobo. Čeprav je pritožbeno sodišče to sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pa je sodišče prve stopnje v novem sojenju smelo obdolžencu v pogojni obsodbi določiti daljšo kazen kot v prvem sojenju, saj je bila vložena pritožba okrožnega državnega tožilca zaradi odločbe o kazenski sankciji. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
Postavitev zapornice ob sočasni izročitvi ključev le-te, ki posestniku omogočajo odklenitev in dvig zapornice, načeloma ne pomeni motilnega dejanja, v kolikor konkretnega primera ne spremljajo kakšne specifične okoliščine.
Z začasno odredbo je dopustno uveljavljati vsebino, identično vsebini tožbenega zahtevka le v izjemnih situacijah.