ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2-6, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZV-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost pešpoti - vznemirjanje služnostne pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - brv - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - kršitev prisilnih predpisov - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so določbe Zakona o vodah (ZV-1) o posegih na vodno in priobalno zemljišče del materialnega prava, ki bi ga sodišči prve in druge stopnje kot prisilni predpis morali uporabiti pri odločanju (in posledično dajatveni tožbeni zahtevek zavrniti).
GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKI KATASTER
VS00063135
ZPP člen 380, 380/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 1, 5, 5/1. ZLNDL člen 3. ZKZ-73 člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZPod člen 2, 2/3. Zakon o gozdovih (1985) člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - stvarni vložek v gospodarsko družbo - sredstva kapitalske družbe - pravica uporabe - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - zemljiški kataster - dejanska raba zemljišč - vodno zemljišče - gozdno zemljišče - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zemljiški kataster mora v kar največji meri odražati dejansko stanje v naravi. Po naravi stvari se to ne odraža avtomatično in lahko pride do odstopanj - diskrepance med dejanskim in formalnim, zato so potrebni mehanizmi, ki te preprečujejo oziroma odpravljajo. Forma mora namreč slediti resničnosti, ne pa obratno.
Ureditev ZKZ 1973 je glede statusa kmetijskih zemljišč pravzaprav vsebovala dve domnevi. Prvo, da so kmetijska zemljišča tista, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture (2. člen ZKZ 1973), in drugo, izrecno, da za določanje kulture veljajo podatki iz zemljiškega katastra (drugi odstavek 3. člena). Izhajajoč iz jezikovne razlage, je besedni pomen citiranih določb mogoče razlagati na dva načina: 1) ožje, to je tako, da je mogoče izpodbijati le kulturo kmetijskega zemljišča ("za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže drugače"), ne pa tudi dejstva, da je kot kmetijsko zemljišče evidentirano zemljišče, ki to v resnici ni; 2) in širše, to je tako, da je z izpodbijanjem domnevne baze (torej z dokazovanjem, da evidentirano zemljišče sploh ni katastrska kultura) mogoče izpodbijati domnevo, da gre za kmetijsko zemljišče (2. člen ZKZ 1973). Pravi pravni pomen domneve iz 2. člena ZKZ 1973, ki ga je mogoče dognati z uporabo drugih uveljavljenih metod razlage, je drugi, gre torej za izpodbojno domnevo.
Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2, 2-9. URS člen 25. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPVPJN člen 2, 39a, 39a/2, 42-49. ZPVPJN-C člen 11, 21, 21/1. ZV-1 člen 161, 161/2, 161/3. ZJZP člen 27, 27/1, 27/2. Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (2010) člen 1, 1/4, 15, 15/1, 15/2.
postopek oddaje javnega naročila - javni razpis za podelitev koncesije - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - izločitev iz postopka javnega naročanja - Državna revizijska komisija - tožba v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Predpis, ki ureja oblike pravnega varstva, torej tudi sodnega, je ZPVPJN. Navedeni zakon pa, česar pritožba ne izpodbija, v času vložitve pritožnikove tožbe ni predvidel možnosti upravnega spora zoper odločitev DKOM o pritožnikovem (ponudnikovem) zahtevku za revizijo, ampak sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti po določbah členov 42 do 49 ZPVPJN. To je razvidno tudi na podlagi njegovega 2. člena, v katerem je posebej določeno, da se pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotavlja v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred pristojnim okrožnim sodiščem.
Prav zato, ker je sodno varstvo v upravnem sporu v razmerju do drugih oblik sodnega varstva subsidiarne narave, je bila z novelo ZPVPJN-C (Ur. l. RS, št. 72/2019) v 11. členu kot dodatna možnost sodnega varstva poleg že obstoječe pred sodiščem splošne pristojnosti določena tožba v upravnem sporu zoper odločitev DKOM o zahtevku za revizijo, na podlagi katere upravno sodišče ugotavlja, ali je izpodbijana odločitev DKOM glede očitanih kršitev v postopku oddaje javnega naročila zakonita (drugi odstavek novega 39. a člena ZPVPJN). V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZPVPJN-C so se določbe 39. a člena tega zakona začele uporabljati 1. 1. 2021, na podlagi drugega odstavka istega člena pa upravni spor ni bil dovoljen zoper odločitev DKOM, ki je bila vročena pred začetkom uporabe 39. a člena.
Zmotne so pritožbene navedbe, da naj bi ZPVPJN z 39. a členom v času vložitve obravnavane pritožbe (24. 9. 2020) že zagotavljal pravno sredstvo v upravnem sporu, kaj šele, da bi bil sporni sklep DKOM pritožniku vročen po 1. 1. 2021. Iz noveliranega zakona pa tudi ne izhaja, da bi bil za pred tem začete upravne spore, v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, določen spregled obravnavane procesne pomanjkljivosti.
Z vidika zahtev prava EU je odločitev DKOM sodna odločitev, s čimer je bilo tudi v pritožnikovem primeru v revizijskem postopku zagotovljeno odločanje sodnega organa ter s tem uresničitev pravice do pravnega sredstva in do varstva pred neodvisnim organom, ki izpolnjuje merila za sodišče. Poseben sodni postopek v smislu 9. točke 2. člena Direktive 2007/66/ES tako ni zahtevan. Da bi morala biti odločitev DKOM predmet še nadaljnje sodne presoje v državi članici, pa iz predpisov, na katere se sklicuje pritožba, ne izhaja.
ZV-1 člen 105, 108, 108/1, 108/5, 118, 118/1, 125, 125/2, 136. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - vodno dovoljenje - vodna pravica - oskrba z vodo - posebna raba - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na drugi odstavek 125. člena Zakona o vodah (ZV-1) treba pridobiti vodno dovoljenje, če odvzeta količina vode iz javnega vodovodnega omrežja ne presega praga, ki ga določi minister s predpisom.
URS člen 155, 155/2, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZV-1 člen 199b, 199b/4, 199b/5, 199b/6, 199b/6-1, 199b/6-3, 199b/7, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5.
dopuščena revizija - nadomestilo za rabo vode - vodna pravica - odmera nadomestila - retroaktivna veljavnost zakona - retroaktivna veljavnost novele zakona - poseganje v pridobljene pravice - postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka ter 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka in 1. stavka 2. odstavka 199.e člena v zvezi s 5. odstavkom istega člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
URS člen 155, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZV-1 člen 199b, 199b/4, 199b/5, 199b/6, 199b/6-1, 199b/6-3, 199b/7, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - retroaktivna veljavnost zakona - retroaktivna veljavnost novele zakona - poseganje v pridobljene pravice - postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka ter 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka in 1. stavka 2. odstavka 199.e člena v zvezi s 5. odstavkom istega člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
URS člen 155, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZV-1 člen 199b, 199b/4, 199b/5, 199b/6, 199b/6-1, 199b/6-3, 199b/7, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - retroaktivna veljavnost zakona - retroaktivna veljavnost novele zakona - poseganje v pridobljene pravice - postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka ter 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka in 1. stavka 2. odstavka 199.e člena v zvezi s 5. odstavkom istega člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
URS člen 155, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZV-1 člen 199b, 199b/4, 199b/5, 199b/6, 199b/6-1, 199b/6-3, 199b/7, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - retroaktivna veljavnost zakona - retroaktivna veljavnost novele zakona - poseganje v pridobljene pravice - postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka, 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka, 1. stavka 2. odstavka in 5. odstavka 199.e člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - VODE
VS00032200
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 260, 260-9, 270, 270/1. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2.
dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - možnost udeležbe v upravnem postopku - obnova upravnega postopka - presežen obseg obnove - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice?
Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožena stranka pri odločanju v postopku obnove postopka ni presegla okvira obsega dovoljene obnove?
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - vodno zemljišče - izročilna pogodba - posestnik - dobra vera - raziskovalna dolžnost - vodna pravica - dopuščena revizija
Revizijsko nestrinjanje s presojo dobrovernosti tožnikovega pravnega prednika ni utemeljeno. Ker iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da tožnikov pravni prednik pri prevzemu posesti ni ravnal nepošteno in da v priposestvovalnem obdobju niso nastopile okoliščine, ki bi lahko vzbudile sum, da sporne nepremičnine niso bile predmet izročilne pogodbe, se konkretni dejanski stan v bistvenem ujema z dejanskim stanom iz zadeve II Ips 357/2013.
dopuščena revizija - nadomestilo za rabo vode - vodna pravica - retroaktivnost - pridobljene pravice - zastaranje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali odmera obveznosti plačila nadomestila za rabo vode na podlagi 199.b člena ZV-1 za čas od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2013 v nasprotju z 2., 33. in 155. členom Ustave Republike Slovenije posega v pravni položaj zavezancev, ki so v tem obdobju rabili vodo brez podeljene vodne pravice?
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - soposest nad vodnim kanalom - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - izročilna pogodba - dobra vera - raziskovalna dolžnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali poznavanje okoliščine, da prek nepremičnine, za katero se zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice, teče voda tudi za potrebe izvajanja vodne pravice druge osebe, izključuje poizvedovalno dolžnost preverjanja dejanskega stanja izročenega oziroma podedovanega premoženja, katerega del je tudi taka nepremičnina.
podelitev koncesij - odločba o izbiri koncesionarja - voda - koncesijska pogodba - pravni interes - zavrženje tožbe
Sklenitev koncesijske pogodbe je v trenutku izdaje upravnega akta (odločbe o podelitvi koncesije) šele bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od pogodbene volje strank. Niti sama sklenitev koncesijske pogodbe niti njena vsebina ne izhajata iz odločbe o podelitvi koncesije, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da izpodbijana odločba pritožnici onemogoča pridobitev koncesije in sklenitev koncesijske pogodbe brez kršitve njenih ustavnih in zakonskih pravic.
Drugi člen Pravilnika o komercialnih ribnikih, ki določa pogoje za komercialni ribnik, ki so po svoji vsebini pogoji za podelitev vodne pravice, nima podlage v zakonu, zato ga sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ne bi smelo upoštevati, saj so sodniki pri sojenju vezani le na Ustavo in zakon.
URS člen 2, 155, 155/1, 155/2. ZV-1 člen 123, 124, 199b. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vodno povračilo - nadomestilo za rabo vode - retroaktivnost predpisov
Izpodbijana sodba je v bistvenem delu pomanjkljiva, saj ni mogoč preizkus stališča, da so izpolnjeni pogoji za dopustno retroaktivnost določb 199. b člena ZV-1, posledično tudi ne, ali je bilo materialno pravo v okviru dovoljenega revizijskega vprašanja pravilno uporabljeno.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZV-1 člen 125, 125/1-8. ZON člen 11, 11-7.
dovoljenost revizije - vodno dovoljenje - gojenje sladkovodnih organizmov - ni denarna vrednost - vprašanja niso pomembna pravna vprašanja - se ne nanašajo na razloge sodbe - zelo hude posledice niso izkazane
Revidentka vsa tri vprašanja, s tem da prvo in drugo niti nista konkretizirani, gradi na napačnem razumevanju razlogov izpodbijane sodbe. Ključni razlog za zavrnitev vodnega dovoljenja je namreč ta, da se gojenje vodnih organizmov lahko izvaja le v prostoru, ločenem od narave. Prav to pa v obravnavani zadevi, kjer je revidentka kot prostor gojenja navedla celotno površino jezera, ni bilo izkazano oziroma zagotovljeno. Zato revidentkina vprašanja, ki niso ustrezno konkretizira in izhajajo iz napačnega razumevanja razlogov izpodbijane sodbe, za dovoljenost revizije ne zadoščajo, saj na odločitev v obravnavani zadevi sploh ne morejo vplivati.
Za izkazanost zelo hudih posledic bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 336, 383.
dovoljenost revizije - izdaja vodnega dovoljenja - ni vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - nepopoln predlog za izdajo začasne odredbe
S postavljenim(a) vprašanjem(a), glede na vsebino obravnavane zadeve, revidentka ni zadostila zahtevam iz zgoraj navedene ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na pomembno pravno vprašanje kot pogoj za dovoljenost revizije. Ker pomembno pravno vprašanje ni pravilno izpostavljeno, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso prvostopenjskega sodišča oziroma na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega (neizpostavljenega) vprašanja.
Določbe ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev se v postopku z revizijo ne uporabljajo (336. in 383. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Navedeno velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga stranka vloži v revizijskem postopku (drugi odstavek 84. člena ZUS-1).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 85, 85/1. ZKme-1 člen 85, 85/2.
dovoljenost revizije - preklic odločbe v delu priznanja naravne mineralne vode - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - aktivna legitimacija - zelo hude posledice niso neposredna posledica izpodbijane odločbe
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revident tudi ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.
Zatrjevane zelo hude posledice izpodbijane odločitve niso neposredna posledica te odločitve, temveč druge, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 83, 83/2-1, 93, 93/1. ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 6, 8.
dovoljena revizija - vodno povračilo - odmera - bistvena kršitev določb postopka - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, sprejet po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih - obveznost plačila vodnega povračila - sporna cena za vodno povračilo za leto 2010 - nesorazmernosti cene glede na ceno leta 2009 - neenaka obravnava primerljivih položajev - neopredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanih ugovorov - sklicevanje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1
Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, če ga Vlada sprejme po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih (Uredba), sam po sebi ni nezakonit. Pravna podlaga za plačilo vodnega povračila je namreč v prvem odstavku 124. člena ZV-1. Ker je obveznost plačila vodnega povračila predpisana z zakonom, bi bilo stališče, da lahko zgolj kasnejša določitev cene vpliva na to obveznost, v nasprotju z zakonom. Določbe, ki so zakonska podlaga za določitev cene vodnega povračila, niti določbe Uredbe se niso spreminjale.
Revidentka je v tožbi uveljavljala nesorazmernost cene po Sklepu za leto 2010 v primerjavi s ceno, določeno v Sklepu za leto 2009, zato je najprej treba opraviti presojo, ali je cena v Sklepu za leto 2010 določena zakonito, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Vrhovno sodišče je sicer res že v več zadevah odločalo o zakonitosti odločb o odmeri vodnega povračila, vendar so bile te zadeve drugačne od obravnavane glede vrste rabe vode in/ali spremembe višine cene v primerjavi s ceno za prejšnje leto. Ker se Vrhovno sodišče v dveh zadevah (pa tudi v zadevi X Ips 9/2013) glede na drugačno pravno podlago in revizijske ugovore ni opredelilo do ugovorov, relevantnih za obravnavano zadevo, se sodišče prve stopnje (ki je pri tem sledilo razlogom v odločbi drugostopenjskega organa) ne bi smelo nekritično sklicevati na stališča Vrhovnega sodišča v teh odločbah. Ob morebitni presoji, da je bila cena v sklepu za leto 2010 določena zakonito, pa je glede na tožbene navedbe treba opraviti še presojo utemeljenosti ugovora, ali je ob upoštevanju predpisanih meril prišlo do neenakopravne obravnave dveh primerljivih položajev. Revidentka namreč zatrjuje, da je bila cena za pristanišče, ki ga upravlja, brez razumnega razloga določena bistveno višje kot za večja pristanišča (drugi odstavek 14. člena Ustave).
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/4, 36, 36/1-4. Uredba o vodnih povračilih člen 8.
vodno povračilo - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni akt po 2. členu ZUS-1 in ni akt, izdan v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1 - cena vodnih povračil mora temeljiti na ekonomskem vrednotenju obremenjevanja voda - primernost konkretnih cen za osnovo vodnega povračila je strokovno-tehnično in ne pravno vprašanje - zavrženje tožbe - sodno varstvo zoper odločbo, izdano na podlagi sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč
Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v celoti niti v izpodbijanem delu, ki se nanaša na pristanišče, kakršno upravlja pritožnica, ni akt iz 2. člena ZUS-1. Ni namreč javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi bilo vsebinsko odločeno o pritožničinih materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih in s tem poseženo v njen pravni položaj. Ta sklep tudi ni akt, izdan v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Gre namreč za akt, ki ga je Vlada RS izdala na podlagi 8. člena Uredbe o vodnih povračilih, ki na abstraktni ravni določa ceno za osnovo vodnega povračila in se ne nanaša določno na pritožnico, ampak na vse zavezance za plačilo vodnega povračila ter je bil kot tak podlaga za izdajo odločbe o odmeri vodnega povračila, ki jo je pritožnica izpodbijala s tožbo v upravnem sporu. Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-215/11, Up-1128/11 izhaja tudi, da mora Vlada na podlagi 8. člena Uredbe z vsakoletnim sklepom določiti konkretno ceno vodnih povračil, ki mora temeljiti na ekonomskem vrednotenju obremenjevanja voda. Večja ali manjša primernost konkretnih cen za osnovo vodnega povračila je strokovno-tehnično in ne pravno vprašanje.