brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga
Tožeča stranka po prejemu poziva na dopolnitev vloge ni bila pasivna, saj je na poziv odgovorila. In po presoji sodišča je bila tako dopolnjena vloga sposobna za obravnavo po vsebini.
ZMZ-1 člen 26, 27, 27/1, 27/1-4, 27/1-5, 28, 28/1, 28/1-2.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje - pripadnost posebni družbeni skupini - resna škoda - nehumano ali poniževalno ravnanje
Tožena stranka je preuranjeno zaključila, da zasliševanj in ravnanj policije ni mogoče povezati z enim od razlogov preganjanja iz 27. člena ZMZ-1, saj se kot mogoč razlog preganjanja v obravnavanem primeru izkaže vsaj pripadnost pripisanemu političnemu prepričanju (5. alineja prvega odstavka 27. člena ZMZ-1), ki se lahko kaže v tem, da je policija zasliševanja in ostala preiskovalna dejanja zoper tožnika izvajala zato, ker ju je osumila pomoči pri nezakonitem pobegu političnega nasprotnika iz države oziroma je glede tožnika sumila celo, da je sodeloval pri sinovih aktivnostih, ki so bile kritične do oblasti, s čimer je kot politična nasprotnika policija smatrala ne le sinova, temveč tudi tožnika. Tožba kot nadaljnjo možnost podlage preganjanja navaja pripadnost tožnikov posebni družbeni skupini, vendar se tožena stranka do nobenega izmed možnih razlogov preganjanja v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno opredelila.
Tožba utemeljeno izpostavlja pomanjkanje obrazložitve o tem, zakaj tožena stranka meni, da zaslišanja in ravnanja policije, kot jih opisujeta tožnika, ne dosegajo takšne stopnje, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot nehumano ali poniževalno ravnanje, ki bi predstavljalo resno škodo v smislu 2. alineje 28. člena ZMZ-1 oziroma 3. člena EKČP, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je tožnik povedal, da so bila zaslišanja pogosto ponavljajoča v daljšem časovnem obdobju več let, zastraševalna in občasno groba, ter da sta oba tožnika povedala, da ima tožnik raka in da takšna ravnanja oziroma stres nanj še posebej slabo vplivajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - protipravna premoženjska korist - identično dejansko stanje
Tožena stranka v obravnavanem primeru ne razrešuje vprašanja, ali je podano kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, ampak samo ugotavlja tožnikov materialni položaj, pri čemer premoženjska korist ni zakonski znak kaznivega dejanja, za katerega je bil tožnik pravnomočno spoznan za krivega. V obravnavanem primeru v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja tožnika se tožena stranka ne more sklicevati na 149. člen ZUP v tem smislu, da bi bila vezana na ugotovitev o pridobljenem premoženju za potrebe odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nasprotna tožba
Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1.
V okviru presoje, ali je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, se med drugim presoja tudi, ali je dejansko stanje v obrazložitvi odločbe v vseh (materialnopravno) bistvenih točkah opisano ter ali so dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je odločitev, kot je zapisana v izreku odločbe, oprta.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Določilo tretjega odstavka 48. člena ZBPP, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, je bilo pri odločitvi pravilno upoštevano.
ZVMS člen 5, 23, 8. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 8, 14, 18. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 931/2011 z dne 19. septembra 2011 o zahtevah glede sledljivosti iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta za hrano živalskega izvora člen 3, 3/1, 3/1-8.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - sledljivost živil v vseh fazah pridelave - živila živalskega izvora
Tožena stranka v postopku nikoli ni navedla, da bi morali biti podatki za določitev partije, serije ali pošiljke navedeni na dobavnici, kakor to zmotno navaja tožeča stranka. Tožeči stranki organ tudi ni naložil, da mora sledljivost zagotoviti preko podatkov na dobavnici kakor zmotno meni tožeča stranka, temveč ji je naložil le, da mora v obratu sprejemati samo živila živalskega izvora, ki jih je mogoče povezati s spremnimi dokumenti. Obenem sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ne v pritožbi in ne v tožbi de facto ne izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja, saj ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da organ dve kontrolirani živili ni mogel povezati s spremnimi dokumenti, ker ob živilu niso bili navedeni ne loti/serije ne datumi uporabe. Obenem tudi ne zatrjuje, da je za obe sporni živili organu naknadno s pomočjo internih veznih dokumentov posredoval zahtevani informaciji glede lota/serije in glede datumov uporabe.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-6.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe
Tožnica utemeljeno opozarja, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno opredelila do pojasnil, ki sta jih z vlogo z dne 13. 8. 2015 glede nasprotujočih si izjav tožnice podala pooblaščena družba A. d.o.o. in tožnica sama, in katerim sta predložila tudi obsežen poslovni načrt start-up projekta Q., saj je navedla zgolj, da podana pojasnila „niso opravičilo“ za ugotovljena neskladja. Navedena argumentacija, za katero tožnica upravičeno trdi, da je pavšalna, po oceni sodišča za obrazložitev sprejete dokazne ocene, ki bi omogočala sodni preizkus pravilnosti in zakonitosti, ne zadošča, saj ni mogoče spregledati, da je tožnica na zaslišanju poznala odgovore na večino zastavljenih vprašanj, da v postopku ni podala neprepričljivih pojasnil, ki jim ne bi bilo mogoče slediti, ter da je pristojnemu organu predložila tudi poslovni načrt nameravanega prvega projekta in navedla, da ima dogovorjeno poslovno sodelovanje s švicarsko investicijsko družbo.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - odmera nadomestila
Ni sporno, da tožnikove parcele ležijo znotraj melioracijskega območja. Zato je tožnik zavezanec za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah v znesku, ki je odmerjen v sorazmerju z velikostjo zemljišč.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah
Od vseh gospodarskih subjektov se pričakuje enaka skrbnost pri vodenju poslov. V primeru davčnih zavezancev, ki so povezane osebe (tudi, če gre za ožje družinske člane) pa je potrebno medsebojne posle presojati tudi s stališča tržnih zakonitosti ter, ali bi takšne posle sklepali pod takšnimi pogoji tudi poslovni subjekti v primeru, če ne bi šlo za povezani osebi. Tožniku ne gre očitek, da je pri obravnavanih poslih sodeloval s posrednikom (v danem primeru z družbo A. d.o.o., kjer je bil direktor in edini lastnik tožnikov sin), marveč, da se ni pozanimal o dobaviteljih, o ceni in kvaliteti, plačilnih pogojih, nudenju garancij, glede na to, da je šlo za posle večjih vrednosti.
Sklepanje poslov in dobava blaga oz. storitev je proces, ki ga spremljajo pisne listine, s katerimi se izkazuje resničnost poslovnih dogodkov in uveljavlja garancija. Tožnik pa davčnemu organu v zvezi z nabavljenimi kmetijskimi stroji in opremo ni predložil nobene listine in tudi ne transportnih dokumentov. Navedeno pa po mnenju sodišča prav tako predstavlja eno od okoliščin na strani tožnika, na podlagi katere se tožniku lahko očita, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ničnost odločbe - nedovoljeno ravnanje pri izdaji upravne odločbe - nedovoljeno ravnanje zoper upravni organ
Iz 5. točke 279. člena ZUP jasno izhaja, da mora za obstoj tega razloga za izrek ničnosti upravne odločbe predhodno obstajati neko nedovoljeno ravnanje (druge osebe), zaradi katerega je upravni organ oziroma uradna oseba izdal/a upravno odločbo.
Drugostopni organ je pravilno presodil, da uveljavljani razlog, to je, da je prvostopni organ izdal odločbo zaradi s strani tožnice zatrjevanega nedovoljenega dejanja A.A., ki ga je ta storil zoper tožnico, v posledici katerega je bil nato vložen skupni predlog (tožnice in A.A.) za evidentiranje urejene meje, izravnave dela meje in parcelacije, ki mu je prvostopni organ v celoti (in po preveritvi izpolnjevanja ostalih pogojev po ZEN) tudi sledil s pozitivno odločitvijo, ne predstavlja ničnostnega razloga po 5. točki 279. člena ZUP in je tožničin predlog pravilno zavrnil.
ZDoh-2 člen 38, 124, 125. ZDavP-2 člen 58, 74, 76, 267, 271. ZUP člen 146.
dohodnina - akontacija dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - opcijska pogodba - davčni odtegljaj - možnost sodelovanja v postopku
Davčni organ je ugotovil, da so v skladu s 74. členom ZDavP-2 opcijska upravičenja v letu 2007 dejansko izvršili prvotni opcijski upravičenci in ne družba B. Za te osebe predstavlja izvršitev opcijskih upravičenj dohodek iz zaposlitve oziroma dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, za katere je plačnik davka družba A. dolžna obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost na način davčnega odtegljaja.
Tožnik je bil z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, v zadostni meri seznanjen v postopku obnove. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi in pojasnjeni razlogi za obnovo ter nato vročen zapisnik, za katerega že drugostopni organ pravilno in skladno podatki spisov ugotavlja, da vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na tožnika. Na ta način se je tožnik lahko seznanil z vsemi ključnimi dejanskimi ugotovitvami in z njihovo presojo s strani davčnega organa in bi lahko vsebinsko ugovarjal že v postopku obnove in nato še v pritožbi, pa tega ni storil.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 14, 22, 33.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - izgradnja avtoceste
Ob ugotovitvi, da je po spornih zemljiščih že zgrajena avtocesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnika, je prvostopni organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok - napačna uporaba materialnega prava
Elektronsko sporočilo dano drugi sodelavki po presoji sodišča nima značaja dokumenta, ki bi izkazoval razlog za obnovo postopka po 5. točki 260. člena ZUP. Iz tega 21. sporočila niti ne izhaja, da naj bi bil ugotovljen navedeni obnovitveni razlog, kot tudi ne, da gre za relevantno obvestilo pristojnemu organu oz. pristojni osebi znotraj tega organa, ki bi za slednjega pomenil listino, ki je razlog za obnovo predmetnega postopka ter iz katere bi izhajajo, da je v zadevi podan obravnavani obnovitveni razlog (in sicer, da je bila za tožnika izdana ugodna odločba na podlagi njegovih neresničnih navedb).
DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrument zavarovanja - vračilo DDV v posebnih primerih
Instituta zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti Direktiva Sveta 2006/112/ES1 ne ureja. Gre za poseben institut, ki je v ZDDV-1 vnesen glede vračila DDV v posebnih primerih v okviru boja proti davčnim goljufijam. Pogoj, da se navedeni institut lahko uporabi, pa je izkazanost dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV, kot to določa ZDDV-1 kot materialni predpis. Glede na določbo 73a. člena ZDDV-1 lahko le v tem primeru davčni organ pred izvršitvijo vračila na podlagi obračuna DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Glede slednjega so, glede na namen zakona, ki je v ukrepih proti davčnim goljufijam, po presoji sodišča mišljeni različni instrumenti zavarovanja, ki jih ponuja ZDavP-2. Vračilo DDV v posebnih primerih, po katerem lahko davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve obveznosti pred izvršitvijo vračila DDV, je po mnenju sodišča samostojen institut v okviru ZDDV-1, torej je tako določeno v zakonu o obdavčenju, ob izpolnjevanju pogoja, da je izkazan dvom o upravičenosti zahteve za vračilo DDV po obračunu DDV, kot je določeno v ZDDV-1. Ker gre za samostojen institut v okviru ZDDV-1, ki ga je uvedla Republika Slovenija kot država članica v okviru ukrepov proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijam znotraj Skupnosti je navedeni ukrep po presoji sodišča tudi v skladu z načelom sorazmernosti glede na zastavljene cilje preprečevanja utaje DDV.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev pritožbe na ESČP
Pritožba na ESČP se lahko vloži, če je posameznik osebno in neposredno prizadet zaradi kršitve ali jamstva določenega v EKČP in njenih protokolih, kršitev pa je izvršena s strani države članice. Za vložitev pritožbe ni dovolj, da se izkoristijo vsa pravna sredstva, temveč je treba, da so posamezniku kršene pravice varovane s EKČP in protokoli. Pritožba zoper zakon ali ukrep, ki se posamezniku ne zdi pošten, ni sprejemljiva. Nestrinjanje tožnika s predpisom ne izpolnjuje primarnega kriterija neposredne in osebne prizadetosti dobrin.
DDV - dodatna odmera DDV - nakup nepremičnine - uporaba nepremičnine za upravljanje z DDV obdavčene dejavnosti
Razlog za zavrnitev vstopnega DDV je bila okoliščina, da tožnik v trenutku pridobitve teh nepremičnin ni izkazal, da ju bo uporabljal za opravljanje z DDV obdavčene dejavnosti. Namen davčnega zavezanca mora biti v času transakcije izkazan konkretno in za konkretno transakcijo, z dokazi, ki jih davčni organ lahko preizkusi. Tožnik pa je v postopku zgolj navedel, da je predmetni nepremičnini kupil z namenom nadaljnje prodaje ali pa oddajanja v najem, kar pa tudi po mnenju sodišča ni konkretno opredeljen namen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - davčna izvršba
Stroške, ki se tožniku nalagajo s sodbo (izvršilni naslov), davčni organ s sklepom zgolj izvršuje in o njih ne odloča niti ne preizkuša, če je odločitev pravilna. Zato tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na okoliščine, ki so povezane z izdajo sodbe. Glede na to, da so bili v času izdaje sklepa o izvršbi izpolnjeni vsi pogoji za začetek davčne izvršbe, kot jih določa ZDavP-2, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožbe zoper sklep o izvršbi ni smiselno vlagati, kar je tudi ustrezno obrazložila s sklicevanjem na relevantne določbe ZDavP-2 in ZBPP.
ZPP člen 78, 80, 81. ZUS-1 člen 22, 22/1, 36, 36/1, 36/1-3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - zakoniti zastopnik - neodobritev tožbe - zavrženje tožbe
Vloga tožnika, ki jo je poimenoval tožba se ne bi smela obravnavati, saj je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, kar pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic in gre v tem primeru za neobstoječe dejanje tožnika.